CILJI DENARNE POLITIKE

CILJI DENARNE POLITIKE

Končni cilji denarne politike

Cilji denarne politike so:

visoka zaposlenost (frikcijska nezaposlenost, ki vključuje iskalce primerne zaposlitve, koristne za narodno gospodarstvo). Razlog, da stopnja nezaposlenosti ni nič je, ko je gospodarstvo na ravni polne zaposlenosti je zaradi tistega, čemur pravimo strukturna nezaposlenost. Novejše ocene vidijo naravno stopnjo nezaposlenosti v višini 5 % in 6 %.

gospodarska rast - ta cilj je tesno povezan s ciljem visoke zaposlenosti, ker bodo podjetniki, da bi povečali produktivnost in gosp. rast, bolj verjetno investirali v kapitalno opremo, ko je nezaposlenost na nizki ravni. Čeprav sta oba cilja tesno povezana, je politika lahko usmerjena v spodbujanje gosp. rasti z neposrednim spodbujanjem podjetij, da investirajo, ali s spodbujanjem posameznikov, da varčujejo, kar zagotavlja več sredstev za podjetniške investicije.

stabilnost cen je zaželena z makroekonomskega vidika, ker naraščanje splošne ravni cen ustvarja negotovost v gospodarstvu in lahko prizadene gosp. rast.

- stabilnost obrestnih mer enako kot nestabilnost cen tudi nestabilnost obr. mer vnaša negotovost v gospodarstvo in otežuje planiranje prihodnjih ukrepov.

stabilnost finančnih trgov podpiranje bolj stabilnega finančnega sistema, ki se uspešno izogiba finančnim krizam, je zato pomemben cilj CB.

stabilnost na deviznih trgih pomemben cilj denarne politike v vsaki državi je preprečevanje velikega nihanja vrednosti domače valute.

Strategija CB: uporaba ciljev

Vse CB uporabljajo različne strategije pri vodenju monetarne politike z osredotočanjem na spremenljivke, ki se nahajajo med njenimi inštrumenti, in dosego njenih ciljev. Strategija je naslednja: ko se odloči za cilja stopnja zaposlenosti in stopnja inflacije, si CB izbere spremenljivke, na katere bo osredotočena, im. jih vmesni/bližnji cilji, kot so monetarni agregati (M1, M2, M3) ali obrestna mera (kratkoročna ali dolgoročna), ki imajo neposreden vpliv na raven zaposlenosti in raven cen. Za doseganje teh vmesnih ciljev pa si še prej postavi t. i. operativne cilje (npr. primarni denar).

Izbira ciljev

Slika 2: Denarni obtok kot cilj monetarne politike

obrestna M_s

mera (i)

i''

i*

M_d''

i'

M_d*

M_d'

M* količina denarja (M)

Prikazuje krivulji S in D na denarnem trgu. Čeprav CB pričakuje, da bo krivulja D na M_d*, variira med M_d´ in M_d˝ in to zaradi nepričakovanih povečanj ali zmanjšanj v outputu ali sprememb v ravni cen. Krivulja D po denarju bi se lahko nepričakovano premaknila tudi zaradi spremenjenih nagnjenj prebivalstva do hranjenja obveznic. Premik krivulje denarnega D med M_d´in M_d˝povzročil nihanje obrestnih mer med i´in i˝. Če torej CB cilja na denarno maso kot vmesni cilj, potem to pomeni, da se bodo spremenile obrestne mere.

Slika 3: Obrestna mera kot cilj monetarne politike

obrestna M_s' M_s M_s''

mera (i)

i''

i* Ciljna obrestna mera (i*)

M_d''

i'

M_d*

M_d'

M_s' M* M_s'' količina denarja (M)

Prikazuje, kaj se zgodi, če si CB izbere za vmesni cilj obrestno mero, in sicer v višini i*. CB spet pričakuje, da bo D po denarju v višini M_d*, vendar se giblje med M_d´in M_d˝zaradi nepričakovanih sprememb v outputu. Če se krivulja D premakne na M_d´, se bodo obrestne mere pričele zniževati pod i* in cena obveznic bo narasla. Če CB spremlja kot vmesni cilj obrestno mero, potem vodi v nihanja ponudbe denarja.