CATEGORII DOCUMENTE |
Bulgara | Ceha slovaca | Croata | Engleza | Estona | Finlandeza | Franceza |
Germana | Italiana | Letona | Lituaniana | Maghiara | Olandeza | Poloneza |
Sarba | Slovena | Spaniola | Suedeza | Turca | Ucraineana |
Geografije | Gospodarstvo | Računalniki | Recepti | Upravljanja | Zgodovina |
DOCUMENTE SIMILARE |
|
FUNKCIJE KREDITA Z VIDIKA NARODNEGA GOSPODARSTVA
Emisija denarja
Pomembna funkcija kredita v narodnem gospodarstvu je emisija denarja. Ko CB odobri posl. banki kredit, emitira denar in se količine denarja v obtoku povečujejo. Količina denarja v obtoku se zmanjšuje, kadar posl. banke vračajo kredite CB. Zaradi takšnega učinka kredita na količino denarja v obtoku ga CB uporablja kot inštrument kreditne politike. Ko CB odobri kredit državi oz. družbenim organom, poveča se namreč količina denarja v obtoku. Ko država odplača kredit CB, pa se zmanjša. Tudi ta kredit je inštrument ekonomske politike. V času zastoja v gospodarstvu država najame kredit pri CB in z investiranjem v infrastrukturo, poživi celotno gospodarstvo. Ko se pojavijo prvi znaki inflacije, pa država s sredstvi, ki jih je zbrala s pobiranjem davkov odplačuje kredite pri CB in tako zmanjšuje denarni obtok.
Funkcijo emisije denarja lahko im. tudi funkcijo oskrbovanja narodnega gospodarstva s potrebno količino denarja. Naloga CB je, da bo s kreditom dala gospodarstvu toliko denarja, kolikor ga potrebuje za svoje poslovanje.
Multiplikacija depozitov
Funkcijo povečevalca ali zmanjševalca denarne mase ne opravlja le kredit CB, ampak tudi kredit, ki ga posl. banka odobri svojemu komitentu v obliki knjižnega denarja. Prva razlika je v tem, da CB s kreditom emitira gotovino in knjižni denar, medtem ko posl. banka s kreditom multiplicira le knjižni denar. Druga razlika pa je tudi v tem, da posl. banka pomnožuje že izdani denar, medtem ko ga CB izdaja. Banke, ki so kreditne investicije, se ne bavijo le z zbiranjem in posojanjem denarja, ampak tudi z ustvarjanjem novih količin denarja.
Depoziti se množijo v okviru ene same banke kot tudi v okviru celotnega bančno-kreditnega mehanizma. Prvo im. mikrokreditna multiplikacija, drugo pa makrokreditna multiplikacija. Makromultiplikacija se razlikuje od mikromultiplikacije po odlivu depozitov iz banke, ker gre tu za odliv denarja iz bank v roke prebivalstva ali v tujino. Ta odliv zmanjšuje multiplikacijo, ker se dejansko knjižni denar spreminja v gotovino, ki pa je ni mogoče multiplicirati. »Skrivnost« multiplikacije je namreč v tem, da ima pravico z istim knjižnim denarjem razpolagati hkrati več oseb, ki imajo račun v isti banki s predpostavko, da dejansko ne bodo z njim razpolagali drugače kot v isti banki.
Mobilnost likvidnih sredstev
Funkcija kredita v narodnem gosp. je tudi povečanje mobilnosti likvidnih sredstev, s katerimi narodno gosp. razpolaga.
Kredit opravi funkcijo tako da tisti, ki ima presežek, likvidna sredstva posodi tistemu, ki ima primanjkljaj, ali pa nastane dvojno kreditno razmerje, najprej med tistim, ki ima presežek, in banko, ki ta presežek sprejme, potem pa še med banko in tistimi, ki imajo primanjkljaj likvidnih sredstev, pa zato pri banki najamejo kredit. Zaradi takšne funkcije kredita se zmanjšuje potreba narodnega gosp. po povečanju količine denarja v obtoku, saj se povečuje njegova obtočna hitrost.
Koncentracija sredstev
Kredit ima v narodnem gosp. tudi funkcijo koncentracije sredstev. Narodni dohodek je razporejen na veliko št. podjetij, ustanov, državnih organov in tudi prebivalcev, enako št. uporabnikov pa razpolaga tudi z denarno maso, z likvidnimi sredstvi. Zato je treba narodni dohodek oz. denarno maso na nek način koncentrirati.
Povezava varčevanja in investicij
S prej omenjenimi funkcijami kredita (povečanje mobilnosti in koncentracije) je v tesni zvezi tista, po kateri je kredit most med varčevalci in prihranjkarji. Prihranki morajo prek tega mosta priti v roke investitorjev. Funkcija kredita je torej vzdrževati ravnotežje, to je stabilnost.
Povezovanje pobude in sredstev
V tržnem gosp. se zaradi stihije, ki vlada tudi v razporejanju akumulacije, dogaja da poslovna pobuda in finančna sredstva niso enako razporejena po vseh podjetjih. Oblika povezave pobude in kapitala je tudi financiranje s tveganim kapitalom, s tem da tukaj ne gre za kreditni, ampak za lastniški odnos.
Kredit in stopnja dobička
Financiranje s kreditom vpliva tudi na izenačevanje stopnje dobička. Kredite lahko najemajo, v večjem obsegu kot sicer, podjetja za financiranje naložb z nadpovprečnimi stopnjami dobička.
Kontrolna (opozorilna) funkcija kredita
Kredit ima tudi kontrolno funkcijo v gosp. Če kreditodajalci opazijo, da se odobreni krediti ne vračajo, je to zanje opozorilo, da je v gosp. nekaj narobe in da bo treba nekaj ukreniti.
Politica de confidentialitate | Termeni si conditii de utilizare |
Vizualizari: 817
Importanta:
Termeni si conditii de utilizare | Contact
© SCRIGROUP 2024 . All rights reserved