KREDITNA PONUDBA

KREDITNA PONUDBA

Banka, ki se ukvarja s kreditiranjem, morajo ta svoj posel opravljati, če zberejo za to potrebna kreditna sredstva.Z zbiranjem sredstev v bankah pa se v narodnem gosp. tvori kreditna ponudba. Ponudba nasploh je tista količina blaga, ki so jo ponudniki pripravljeni prodati ob upoštevanju njihove cene, ponudba kreditnih sredstev ali kredita pa je tista količina denarja, ki so ga imetniki pripravljeni posoditi ob upoštevanju obrestne mere, ki bi jo mogli za posojilo dobiti.

Celotna kreditna ponudba v narodnem gosp. je količina denarja, ki so jo pripravljene posoditi banke, drugi kreditni posredniki in sami varčevalci. Ponudbo, ki se tvori pri varčevalcih, bi mogli im. izvirno ponudbo, tisto, ki se tvori pri posrednikih pa izvedeno ponudbo. Značilno za izvirno in tudi za izvedeno je, da imata svoj izvor v denarni masi, ki je v obtoku. Del ponudbe, ki presega izvirno in izvedeno, se tvori z multiplikacijo depozitov v posl. bankah, del pa z emisijsko funkcijo CB.

Značilnosti strukture kreditnih sredstev bank

Tudi v bankah in pri drugih kreditnih posredovalcih se pojavljajo lastni in tuji viri sredstev za opravljanje njihove dejavnosti. Med lastne vire sredstev bank štejemo tista, ki so jih vplačali ustanovitelji banke ob ustanovitvi ali kasneje, če so kasneje pristopili, in del tistega dobička, ki ga je banka ustvarila s svojim poslovanjem.

Kreditna sredstva iz neporabljenega narodnega dohodka

Narodni dohodek, ki je ustvarjen v gosp. dejavnosti, ni takoj in v celoti porabljen. Del dohodka ostane neporabljenega in dobi obliko prihrankov prebivalstva in gospodarstva. Iz narodnega dohodka, ki ni porabljen, zberejo banke sredstva za kreditiranje, ki so v premem razmerju z narodnim dohodkom in v obratnem razmerju z njegovo porabo. Prihranki so namenjeni investiranju in jih zato ne moremo v celoti šteti kot vir kreditnih sredstev bank. Prihranki (S) se delijo na investicije (I) in ostanek varčevanja, ki ga nekateri im. finančno varčevanje (Sf). Sf = S – I.

Pomemben dejavnik je tudi davčna politika. Če država bolj obdavčuje neporabljeni kot porabljeni dohodek, potem ga želijo vsi čimprej investirati v osnovna in obratna sredstva in ga zato manj ostaja za posojanje.

Kreditna sredstva iz denarnega obtoka

Del tujih virov sredstev za kreditiranje zberejo banke iz denarnega obtoka. Denarni obtok se sestoji iz številnih faz gibanja in faz mirovanja. Denar se giblje, potuje iz blagajne v blagajno, z računa na račun, potem pa miruje.

Krediti CB

Funkcija CB je, da daje posl. bankam kredite, navadno v obliki reeskontnega ali relombardnega kredita ali v obliki kredita na ŽR posl. banke. CB daje kredite posl. bankam zato, da s tem ureja obseg kreditnega poslovanja posl. bank, s tem pa tudi denarni obtok (M).

Reeskontni kontingent je maksimalni znesek kredita, ki ga posamezna posl. banka lahko dobi pri CB v določenem razdobju v obliki reeskonta menic. Ko je ta znesek izčrpan, posl. banka pri CB ne more več dobiti kredita. Reeskontni kontingent je odvisen od kreditne politike CB v vsakem letu posebej. Kredit CB je kot vir kreditnih sredstev za posl. banke omejen tudi zaradi tega, ker CB sprejema v reeskont le menice z določeno boniteto. Boniteta vrednostnega papirja je stopnja varnosti pri uveljavljanju pravic, ki izhaja iz samega papirja. Je tesno povezana z boniteto dolžnika, ki pa pomeni njegove lastnosti, zaradi katerih ga štejejo za rednega plačnika obveznosti.

Denarni trg v ožjem pomenu

Z denarnim trgom v ožjem pomenu označujemo posojanje denarja med posl. bankami. Banke, ki imajo presežek kratkoročnih kreditnih sredstev, posojajo denar bankam, ki potrebujejo dodatna kratkoročna sredstva. Posojanje denarja je v ugodno tudi za gospodarstvo, saj v celoti dobi zaradi tega več kreditov.