OBLIKE KRATKOROČNEGA IN DOLGOROČNEGA KREDITIRANJA

OBLIKE KRATKOROČNEGA IN DOLGOROČNEGA KREDITIRANJA

Oblike kratkoročnih kreditov

Kontokorentni kredit

S kontokorentnim kreditom razumemo kredit, ki ga je odobrila banka in ga uporablja izposojevalec skladno s spreminjajočimi se potrebami v okviru odobrenega zneska; njegovo uporabo  pa obračunavamo na posebnem tekočem računu. Izkoriščeni zneski kredita se pokažejo kot pasivne postavke na tekočem računu, tako da ugotavljamo znesek neizkoriščenega kredita z razliko med odobrenim kreditom in seštevkom pasivnih postavk tekočega računa. Aktivni saldi so prednost kontokorentnega kredita, ker jih banke lahko uporabljajo kot prosta sredstva za kreditiranje (multiplikacija depozitov). Kontokorentni krediti niso odobreni za določene posle, ampak za splošno okrepitev plačilne sposobnosti podjetja. Najemajo se kot kratkoročni kredit za gibljiva sredstva, kot sezonski kredit ali kot premostitveni kredit. Ponavadi se taki krediti odobravajo na 3 mesece, vendar se lahko tudi podaljšujejo. Koriščenje tega kredita poteka v obliki dviga denarja, prenakazil, unovčenja čekov in menic. Pomen tega kredita za kreditojemalce se kaže v:

rešuje oz. izboljšuje se njegova plačilna sposobnost,

obresti se plačajo samo za izkoriščeni del odobrenega kredita,

neizkoriščeni del kredita služi kot likvidnostna rezerva.

Pomen tega kredita za banko:

za banko predstavlja to obliko kreditne naložbe za zbrane tuje vire sredstev kot so vpogledni depoziti, vezani depoziti,

aktivne obresti od teh kreditov so lahko eden od relativno donosnejših poslov za banko.

Lombardni kredit

Z lombardnim kreditom razumemo kredit, ki je odobren proti zastavitvi realnih dobrin. Ker realne dobrine le zastavljamo, omogoča taka oblika kreditiranja izposojevalcu, da pridobi finančna sredstva, ne da bi moral del svoje aktive v neugodnih okoliščinah prodati. Pri eskontnem kreditu so npr. menice prodane banki, pri lombardnem pa so samo zastavljene pri banki za čas kreditiranja. Zastavljajo se samo stvari, ki jih je mogoče hitro prodati; to pa so vrednostni papirji, ki kotirajo na borzi, plemenite kovine in kurantno blago. Zavarovanje kredita je pomembno, ker je le tako zagotovljeno, da bo dolg poravnan, če izposojevalec kredita ne bo pravočasno vrnil. Zaradi te oblike zavarovanja nima pri lombardnem kreditu ugotavljanje izposojevalčeve kreditne sposobnosti odločilnega pomena. Odločilnega pomena pa sta kakovost in vrednost zastavljene stvari, ki jo im. boniteto zaloga. Ločimo:

menični lombard,

lombard vrednostnih papirjev,

blagovni lombard (tu se pojavlja problem ob prevzemu zastavljenega blaga),

lombard na osnovi zastave žlahtnih kovin

Lombardnega kredita banka ne more zavarovati pred znižanjem vrednosti zavarovane stvari. Proti temu se banka zavaruje na 2 načina. Lombardni kredit ni odobren do polne vrednosti zastavljenega blaga ali vrednostnega papirja, ampak le do 60 ali 70 % te vrednosti.

Pomen tega kredita za kreditojemalca je, da rešuje probleme glede plačilne sposobnosti, ne da bi moral prodati del svoje aktive. Za banko pa predstavlja odobritev tega kredita obliko naložbe in povečanje njenih prihodkov v obliki aktivnih obresti.

Eskontni kredit

Z besedo eskont ali diskont označujemo del obresti, ki so odtegnjene pri nakupu še ne zapadle menice, pomeni pa tudi nakup še ne zapadle menice z odtegljajem obresti in morebitne provizije za čas od dneva nakupa do dneva zapadlosti. Eskontni kredit je kratkoročen in ga odobri banka na prošnjo komitenta s tem, da eskontira še nezapadlo menico.

Pravna osnova eskontnega kredita je kupna pogodba med banko, ki menico kupuje, in komitentom, ki menico prodaja. Posebnost eskontnega kredita je v tem, da kredita ne vrne tisti, ki ga je najel, ampak trasat ali kateri drugi menični obveznik.

Trgovec, ki od prodajalca kupi blago in ga takoj ne plača, izda lastno menico ali akceptira menico, ki jo nanj vleče proizvajalec. V obeh primerih je trgovec menični dolžnik, kar pomeni, da mora ob zapadlosti menice plačati dolžni znesek tistemu, ki ima menico v rokah. Ko menica zapade, mora menični dolg plačati menični dolžnik, to je trgovec, ki je blago kupil na up. Osnova eskontnemu kreditu so predvsem kratkoročne trgovske menice z rokom zapadlosti največ 3 mesecev, ki so izdane kot obljuba plačila blaga, kupljenega na up. Menico eskontirajo in dobijo eskontni kredit. Menice, ki jih je pred tem eskontirala posl. banka, sedaj eskontira CB, ker se eskontni posel ponovi, ga im. reeskont. Z reeskontom CB v kreditni obliki emitira denar. Poleg blagovnih menic se kot osnova eskontnega kreditiranja pojavljajo tudi finančne menice. Z izstavitvijo finančne menice si denar priskrbi dolžnik, ki ni pred tem opravil nobenega gosp. posla, pač pa namerava pridobljeni denar investirati.

Pomen eskontnega kredita za kreditojemalca:

spremeni pozneje zapadle terjatve iz menice v takojšnja razpoložljiva likvidna sredstva,

diskontni kredit lahko glede na njegove želje in potrebe tekoče koristi v okviru odobrene diskontne linije

ne potrebuje nobene garancije za kredit.

Pomen tega kredita za banko:

kreditno tveganje je na splošno majhno,

lahko računa na hitro vračanje kredita na določen rok,

nakup menice pomeni za banko rentabilno in likvidno naložbo denarja,

tiste menice, ki se lahko reeskontirajo pri CB, ji služijo kot sekundarna likvidnostna sredstva.

Akceptni/menični kredit

Akcept je pismena izjava meničnega dolžnika (trasata), da bo izplačal menično vsoto, kar izjavlja s tem, da se podpiše čez menico. Pri akceptnem kreditu se obveže banka s kreditno pogodbo, da bo akceptirala menico. Z akceptiranjem postane banka glavni menični dolžnik. Menico, ki jo je akceptirala ugledna banka, more komitent porabiti za plačilo blaga ali pa jo eskontirati.

Razlika med eskontnim in akceptnim kreditom je v tem, da pri prvem daje banka na razpolago izposojevalcu likvidna sredstva (gotovina), pri drugem pa daje zgolj obljubo plačila, ki jo more dolžnik eskontirati ali uporabiti za plačilo nabavljenega blaga.  Prvi kredit je tipični posojilni kredit, ker je posojena določena vsota denarja, je drugi tipični odložilni kredit.

Rembusni kredit

Akceptni kredit, ki se uporablja v zunanji trgovini je rembusni kredit. Od akceptnega se razlikuje po tem, da je krit z blagovnimi dokumenti. Blagovni dokumenti, ki služijo za kritje takega akcepta so dokumenti, ki se pojavljajo v čezmorski zunanji trgovini. To sta predvsem konosament in faktura, poleg tega pa še zavarovalna polica, potrdila o kakovosti blaga in njegovi teži,…

Avalni kredit

Neke vrste akceptni kredit je tudi avalni kredit. Aval pomeni v meničnem pravu menično jamstvo oz. jamstvo za plačilo meničnega dolga.

Pomen avalnega kredita za kreditojemalca:

izogne se angažiranju lastnih likvidnih sredstev za določen čas,

plača samo provizijo za aval in nobenih obresti,

na splošno ni potrebno zavarovati avalnega kredita.

Pomen tega kredita za banko:

likvidna sredstva mora imeti na razpolago, če nastopi potreba po realizaciji danega jamstva,

zaslužek banke iz dane garancije v obliki provizije,

garancija banke spada v okvir izvenbilančnih pozicij banke.

Oblike dolgoročnih kreditov

Ko se podjetje ustanavlja, lažje dobi kratko- kot dolgoročni kredit, do katerega pride lažje v višjih razvojnih fazah. Meja med kratko- in dolgoročnim je običajno 1 leto. Ko se podjetje odloča o dolgoročni zadolžitvi, mora upoštevati nekatere dejavnike:

♦ značilnosti (vrsta) podjetja (stabilni prihodki od prodaje, večji dobički,…),

♦ ugodnejša struktura aktive, gledano z vidika stopnje likvidnosti,

♦ stanje na trgu kapitala je lahko bolj ali manj ugodno, kar vpliva na višino zadolženosti podjetja.

Investicijski kredit

Investicijski kredit je namenjen za kreditiranje stalnih sredstev in tudi trajnega dela gibljivih sredstev. Banke so pri določanju višine tega kredita precej previdne. Banke pri tem upoštevajo dosedanjo in pričakovano stopnjo dobička kreditojemalca. Za odobritev investicijskega kredita je pomemben pričakovani čisti denarni tok od prihodnje investicije, ki se mora v višini in dinamiki ujemati z anuitetami. Za banko je pri odobritvi investicijskega kredita pomembna izdelava posl. načrta in dostava investicijskega elaborata o prihodnji investiciji in pomembno je, tudi, kdo bo vodil ta projekt.

Hipotekarni kredit

Med realne kredite spada razen lombardnega tudi hipotekarni kredit. Razlika med njima je ta, da je lombardni kredit kratkoročen in se založijo različne premičnine, hipotekarni kredit pa je dolgoročen in zastavijo se nepremičnine. Zastavitev nepremičnine kot poroštva za odobreni hipotekarni kredit je hipoteka. Hipotekarni kredit spada med najstarejše oblike kreditiranja.

Za banko je pomemben tudi vrstni red vpisa hipoteke na določeni nepremičnini v zemljiški knjigi. Možna načina odplačila kredita: naenkrat ob roku dospetja (fiksna hipoteka) in vračanje kredita v polletnih in letnih obrokih (amortizacijska hipoteka). Pravica odpovedi: upnik lahko odpove kredit, če dolžnik ne plačuje redno obrokov.

S hipotekarnimi krediti se ukvarjajo lahko specializirane hipotekarne banke in tudi univerzalne banke.