POVPRAŠEVANJE PO KREDITU

POVPRAŠEVANJE PO KREDITU

D po neki dobrini na določenem trgu je izraženo v tisti količini dobrine, ki so jo povpraševalci pripravljeni kupiti po določeni ceni. D po kreditu na kreditnem trgu je enako vsoti kreditov, ki so jo povpraševalci pripravljeni najeti po določeni obr. meri.

Če je cena višja, je D manjše, če pa je cena nižja, je D – pri enakih potrebah višje. Povezanost med obr. mero in D po kreditu je obratnosmerna.

D na kreditnem trgu izvira iz potreb po dodatnih finančnih sredstvih. D se torej na kreditnem trgu pojavlja, ker obstaja neskladje med potrebami in razpoložljivimi finančnimi sredstvi podjetja. D po kreditu se deli v 3 skupine:

♦ proizvodno

♦ potrošno in

♦ državno

Proizvodno D po kreditu nastaja zaradi vlaganja v stalna in gibljiva sredstva, pa tudi zaradi čisto finančnih razlogov, to je zaradi likvidnosti podjetij. Namene proizvodnega D lahko razvrstimo tudi:

za financiranje posameznih delov proizvodnih sredstev,

za financiranje posameznih poslov ali cele verige poslov,

za financiranje brez neposredne zveze z določenim delom proizvodnih sredstev.

Porabniki povprašujejo po kreditu, da bi povečali svojo kupno moč, ker jim lastna ne zadostuje za uresničevanje svojih porabniških želja. Kredit bo vrnjen iz porabnikovega prihodnjega dohodka, ne pa iz dohodka nabavljenih dobrin, ker so te neproduktivne.

Kadar izdatki države presegajo njene dohodke, se ta pojavi kot povpraševalec po dodatni kupni moči, ki jo lahko nabavi na kreditnem trgu.Dodatne kupna moč je potrebna tudi tu za nabavo blaga in storitev, služi pa za vse različne namene, s katerimi se ukvarja država oz. družbeni organi in ki se pojavljajo na gospodarskem ali negospodarskem področju.

Kot četrti namen D se lahko pojavi tezavracija. Vzrok za tako D po kreditu ni nabava dobrin in storitev, ampak ustvarjanje denarnih rezerv. Vzrok za to bi bil lahko tudi v tem, da se v bližnji prihodnosti pričakuje porast obr. mer ali pomanjkanje denarja.