PRISKRBA FINANČNIH SREDSTEV

PRISKRBA FINANČNIH SREDSTEV

Potrebna finančna sredstva moramo priskrbeti kot je predvideno s finančnim planom. Finančna sredstva lahko priskrbimo iz različnih virov (notranji in zunanji) in tudi v različnih oblikah.

Notranji viri financiranja so:

nerazdeljeni čisti dobiček,

amortizacija,

drugi notranji viri.

Zunanji viri financiranja pa so:

kapitalski vložki,

posojila,

subvencije,

posebne oblike zunanjih virov.

Notranji viri financiranja

Nerazdeljeni dobiček

Dobiček je najpomembnejši notranji vir financiranja. Pri dani vrednosti angažiranih posl. sredstev je ustvarjen bruto dobiček, odvisen od:

obsega proizvodnje in prodaje,

asortimenta proizvodnje,

ravni cen proizvodov in storitev,

porabljene vrednosti materialnih sredstev.

Poznamo več vrst oz. ravni dobička:

Prihodki

- Odhodki

Dobiček iz poslovanja

- Stroški za obresti

Celotni dobiček

- Davek od dobička

Čisti dobiček

- Vsota dividend na prednostne delnice

- Čisti dobiček za navadne delnice

- Vsota dividend na navadne delnice

NERAZDELJENI ČISTI DOBIČEK

Na čisti dobiček vpliva dosežena višina bruto dobička in stopnja davka na bruto dobiček. Na višino nerazdeljenega dobička v delniški družbi vpliva politika dividend. Pri delitvi čistega dobička pa se soočajo interesi managementa, zaposlenih in delničarjev. Management družbe mora skrbeti za njen razvoj in rast. Interesna skupina pri dej delitvi so to zaposleni, ki želijo biti ustrezno nagrajeni med letom. Skupina delničarjev, ki je kratkoročna naravnana, bi želela čim večjo dividendo na svoje delnice. Za nakup delnic potencialnih investitorjev ima pomembno informacijsko vrednost gibanje razmerja med tečajem delnice/dobiček na delnico. Kolikor nižje je to razmerje, tem ugodnejša je ocena delnice.

Amortizacija

Med notranje vire financiranja spada tudi amortizacija. Do teh sredstev se pride s postopnim procesom preoblikovanja stalnih sredstev v denar. Določen del obračunane amortizacije se nahaja v zalogah NP, v zalogah GP in v terjatvah do kupcev. Zato je obračunana amortizacija praviloma večja od plačane. Kot vir financiranja se torej lahko koristi le tisti del amortizacije, ki se je s procesom unovčenja terjatev preoblikoval v denar. Amortizacijska sredstva se lahko koristijo za:

zamenjavo stalnih sredstev,

financiranje gibljivih sredstev,

financiranje razširitve zmogljivosti.

Amortizacijska sredstva so med najcenejšimi, ker ni treba plačati obresti ali dividende.

Drugi notranji viri

Drugi notranji viri so: financiranje iz racionalizacij, iz rezerv, sprostitev sredstev zaradi povečanega koeficienta obračanja gibljivih sredstev, z zmanjševanjem davkov, s postopkom dezinvestiranja, financiranje iz naslova spremembe premoženja.

Zunanji viri financiranja

Kapitalski vložki

Podjetje lahko pridobi finančna sredstva za ustanovitev in tudi za tekoče poslovanje in razvoj neposredno na finančnem trgu tudi v obliki vrednostnih papirjev. V tem primeru prihaja do neposrednega finančnega odnosa med investitorjem (kupcem) VP in izdajateljem VP, ki želi priti na ta način do finančnih sredstev. Pri tem lahko investitorji kupujejo dolgoročne in kratkoročne dolžniške VP in lastniške VP.

Kredit

Kredit je pomemben zunanji povratni vir financiranja. Lahko ga razvrščamo po različnih kriterijih: rok, namen in kritje.

Po roku more biti kredit kratkoročen ali pa dolgoročen. Nekateri štejejo med kratkoročne roke vse kredite z rokom, krajšim od 1 leta. Krediti z daljšim rokom vrnitve so dolgoročni. Kratkoročni krediti se dajejo za gibljiva sredstva, dolgoročni pa služijo za financiranje stalnih sredstev. Ločimo dve vrsti kreditov: eni se odplačujejo iz prihodkov, doseženih s poslom, drugi pa iz dobička.

Po namenu ločimo produkcijski in potrošni ali proizvodni in porabniški. Porabniške kredite najemajo za nabavo življenjskih potrebščin, proizvodne pa za nabavo proizvajalnih sredstev.

Nepokrit ali bianko kredit je tisti, ki je dan brez posebnega zavarovanja vrnitve. Posl. ugled osebe – izposojevalca in »kredit«, ki ga uživa v posl. svetu, sta garancija, da bo kredit vrnjen, zato se im. osebni ali personalni kredit.

Po tem kar posojamo, poznamo denarne in naturalne kredite. Predmet denarnega kredita je lahko le gotovina ali knjižni denar, predmet naturalnega kredita pa katerakoli uporabljiva dobrina. Neuporabljiva dobrina ne more biti predmet naturalnega kredita, ker je to posoja, ne pa posojilo.

Po povodu, zaradi katerega je do kreditiranja prišlo, poznamo posojilni in odložilni kredit. Povod za posojilni kredit je vsota denarja, ker nekdo želi razpolagati z določeno vsoto kupne moči zaradi nakupa dobrin. Povod za odložilni kredit je prodaja blaga.

Subvencije

Za to obliko je značilno, da podjetju pridobljenih finančnih sredstev ni treba vračati. Razlikujemo posredno (priliv sredstev v podjetje) in neposredno (privarčevana sredstva) subvencioniranje.

Posebne oblike zunanjih virov financiranja

Lizing

S kreditnimi sredstvi podjetje nabavi stalna in gibljiva sredstva, ki jih potrebuje za svoje poslovanje. Z lizingom pa podjetje ne pride do denarnega, ampak do stvarnega kapitala. Angleška beseda »to lease« pomeni najeti. Lizing posel se lahko odvija neposredno med dajalcem lizinga in jemalcem lizinga, lahko pa poteka s posredovanjem za to specializirane lizing družbe. Predmet lizinga so premičnine in nepremičnine. Za stvar, ki je predmet lizinga, se plačuje zakupnina, ki je lahko linearna ali pa tudi degresivna, odvisno od sklenjene pogodbe. Poznamo 2 osnovni vrsti lizinga: finančni in operativni lizing. Za finančni lizing je značilno, da gre za dolgoročno pogodbo med lastnikom stalnega sredstva in zakupnikom. To pogodbo je mogoče preklicati samo z dogovorom obeh pogodbenih strank. Stroške zakupljenega predmeta nosi zakupnik. Zakupnina pokriva lastniku stroške nakupa OS in prinaša zahtevan donos. Pri operativnem lizingu se sklenjene pogodbe nanašajo na krajši čas od življenjske dobe zakupljenega predmeta, pogodbo lahko katerikoli partner prekliče, stroške vzdrževanja pa nosi lastnik (lizingodajalec). Predmet operativnega lizinga so trajne potrošne dobrine (avto).

Prednosti lizinga:

lizing omogoča hitrejši pričetek uporabe nove opreme,

za lizing se plačuje zakupnina,

lizing nam omogoča, da lahko, v primeru, če razpolagamo z lastnim denarnim kapitalom, le-tega plasiramo v tako donosno naložbo,

plačilna sposobnost se ne zmanjšuje,

zakupnina kot strošek zmanjšuje davčno osnovo.

Kot slabo stran lizinga se običajno omenja to, da gre za razmeroma drago obliko financiranja, ki je lahko dražja od bančnega kredita. Ko gre za tehtanje ali lizing ali bančno posojilo, igra pogosto pomembno vlogo tudi davčni vidik.

Faktoring

Faktoring je takšna posl. transakcija, s katero se priskrbijo denarna sredstva na ta način, da e prodajo terjatve pred zapadlostjo posebni finančni organizaciji, ki se im. faktor. Terjatve pa se lahko prodajajo tudi banki, če se ukvarja s posli faktoringa. Beseda »factor« je angleškega izvora in bi jo prevedli kot posrednik, komisionar, agent oz. zastopnik. Udeleženci pri faktoring poslu so 3 osebe:

klient, to je proizvajalec blaga, je tista oseba s katero faktor sklene pogodbo.

kupec je oseba, ki kupuje izdelke od proizvajalca,

faktor, kot posebna finančna institucija, odkupuje od svojih klientov fakture.

Faktoring ima sledeče 3 funkcije:

Funkcija financiranja – tu gre za to, da faktor odkupuje in kreditira terjatev klienta do zapadlosti roka plačila. Največkrat gre za reševanje težav glede plačilne sposobnosti. Klient pošilja faktorju izdane fakture.

Delkredere funkcija – faktor lahko prevzame tudi delkredere funkcijo, se pravi prevzame bonitetno tveganje. Faktor odkupuje le terjatve takšnih dolžnikov, katerih boniteto je pred tem preveril. Boniteta terjatve je med drugim odvisna od kakovosti prodanega blaga in tudi od plačilne sposobnosti. Faktor lahko postavi za vsakega kupca blaga limit, v okviru katerega bo kreditiral terjatve in v tem okviru tudi jamčil za unovčenje terjatev. Limit lahko faktor vsak čas spremeni.

Funkcija storitev – Pri tem mislimo na aktivnosti v zvezi z upravljanjem s terjatvami, in to: fakturiranje prodanih izdelkov, knjigovodske storitve, opominjanje, inkaso posli, revizija posl. knjig, izbira prevoznika in zavarovalnice, marketing aktivnosti.

Glede na to, kako je rešeno vprašanje delkredere funkcije, razlikujemo pravi in nepravi faktoring. O pravem govorimo, kadar se pri faktorju izvajajo vse 3 funkcije, če pa manjka delkredere funkcija govorimo o nepravem faktoringu. Naprej razlikujemo faktoring v notranjem in mednarodnem prometu. Potem razlikujemo odkrit in prikrit faktoring. Pri prvem je obveza proizvajalca, da ne faktorju prenese vse terjatve. Odkriti faktoring največ uporablja. Pri prikritem se faktor ukvarja s preprodajo izdelkov. Faktor kupi izdelke od klienta za gotovino.

Prednosti faktoringa so predvsem:

pospešuje se proizvodnja in promet,

s koriščenjem faktoringa se dosežejo prihranki,

ker faktor prevzema nase tveganje izterjatve, prodajalec ne bremeni s tem svoje bilance,

prodajalec blaga ne čaka na poravnavo terjatve,

s faktoringom se povečuje koeficient obračanja gibljivih sredstev,

faktor ne zahteva udeležbe v lastništvu klienta.

Faktoring je bolj primeren za manjša in srednja podjetja.

Forfeting

Forfeting je tudi ena od oblik financiranja, zlasti izvoza investicijske opreme. Tudi pri tej obliki gre za odkup, in sicer dolgoročnih terjatev od proizvajalca. S forfetingom želimo pospešiti prodajo investicijske opreme. Kupci – uvozniki so namreč v vedno večji meri odločajo za takšen uvoz investicijske opreme, pri tem imajo ugodnejše pogoje glede roka plačila. Pri forfeting poslu se pojavljajo naslednji udeleženci:

proizvajalec – izvoznik,

kupec – uvoznik,

banka – kupca uvoznika,

forfeter, ki se ukvarja s forfeting posli, ima dobre poslovne veze.

Podobnost med forfetingom in izvoznim faktoringom je v tem, da gre pri obeh za cediranje terjatev izvoznika na specializirano finančno institucijo oz. banko. Razlike med njima pa so naslednje:

pri faktoringu gre za prenos terjatev kratkoročno, pri forfetingu gre za daljše obdobje,

pri faktoringu gre za prenos terjatev proizvajalca, pri forfetingu pa gre za celotno vrednost,

pri faktoringu se kreditira potrošno blago, pri forfetingu pa investicijsko opremo,

forfeter, podobno kot faktor, prevzame delkredere funkcijo, ne pa funkcijo storitev,

med forfetingom in eskontnim kreditom se podobnosti in tudi razlike: podobnost - pri obeh je obr. mera odvisna od tržnih razmer. Razlike – na eskontno stopnjo pri forfetingu vplivajo poleg trga tudi boniteta uvoznika, kakovost in vrsta inštrumentov zavarovanja. Pri forfetingu je pomembna samo boniteta uvoznika.

S tem, ko forfeting organizacija odkupi VP od izvoznika brez pravice na regres, prevzema nase tveganje, in to:

politično,

transferno,

valutno tveganje,

komercialno tveganje.

Forfeter odkupuje samo terjatve, ki so zavarovane s plačilnimi inštrumenti:

lastna menica,

transirana menica,

garancija,

dokumentarni akreditiv.