VRSTE DENARNIH SISTEMOV

VRSTE DENARNIH SISTEMOV

Vsaka družba ima svoj denarni sistem. Dva temeljna denarna sistema sta kovinski in papirni. Kovinski sistem im. »vezana valuta«, ker je vrednost denarja v tem denarnem sistemu vezana na kovino, ki je predvsem zlato ali srebro. Papirnati sistem pa im. prosta valuta, ker v tem sistemu vrednost denarja ni vezana na nobeno snov, ampak se prosto oblikuje. Podsistema kovinske ali vezane veljave sta bimetalizem in monometalizem.

Bimetalizem

Bimetalizem je denarni sistem, vezan na 2 kovini – zlato in srebro. V tem sistemu pa se pojavljata 2 podsistema, in sicer vzporedna in dvojna valuta. Vzporedna valuta je najstarejši denarni sistem kovanega denarja. Za to valuto je značilno:

♦ da so v obtoku valutni kovanci iz obeh valutnih snovi (zlata, srebra),

♦ da so oboji zakonito plačilno sredstvo,

♦ da za obe velja kovna prostost,

♦ za obe vrsti kovancev velja pravica topljenja,

♦ za obe velja neomejen uvoz in izvoz, ter sploh neomejena trgovina.

Razmerje vrednosti se prosto oblikuje na trgu. V tem sistemu dejansko obstajata vzporedno 2 valuti – zlata in srebra, ki sta popolnoma enakovredni.

Dvojna valuta se razlikuje od vzporedne le po tem, da je razmerje med vrednostjo zlata in srebra določeno z zakonom. Razmerje vrednosti se ne oblikuje več na trgu, ampak je stalno. Težave dvojne valute, nastale zaradi padanja vrednosti ene od obeh valutnih snovi so odpravljali z ukinitvijo kovne prostosti tiste kovine, katere vrednost je padala.

Monometalizem

Monometalizem - enojna valuta je denarni sistem, v katerem je vrednost denarja vezana na eno od žlahtnih kovin, na zlato ali srebro. Govorimo o zlatem ali srebrnem monometalizmu. Najčistejša oblika zlatega monometalizma je zlata veljava z obtokom zlatnikov. Druga oblika je valuta zlatih palic. Tretja oblika je valuta zlatih deviz. Domač denar, ki je v obtoku, je zamenljiv za devize.

Prosta valuta

Kadar pa vrednost denarja ni vezana na nobeno snov, niti na tisto, iz katere je narejen, govorimo o prosti valuti. Izraz »papirnata« se sicer uporablja kot soznačnica za prosto valuto, vendar nam ne pove istega kot izraz prosta valuta. Njegova vrednost se ureja na različne načine in jo zato im. tudi manipulirana valuta. Eden od sistemov manipulirane valute je dirigirana zlata veljava ali omejena palična zlata veljava. V prosti valuti se vrednost denarja oblikuje sicer neodvisno od snovi, iz katere je narejen, pač pa v veliki odvisnosti od volje in ukrepov države oz. CB.

V zvezi s konkretno obliko urejanja vrednosti denarja se je pojavil izraz »indeksna valuta«. V takšnem sistemu vodi CB denarno politiko po indeksu cen. Pri naraščanju cen prek določenega indeksa vodi CB restriktivno denarno politiko, da bi zmanjšala denarni obtok. Pri padcu cen po določeni indeks pa bo vodila ekspanzijsko politiko, da bi povečala denarni obtok. Zmanjšani ali povečani denarni obtok bo privedel cene zopet na indeksno raven.