GEOGRAFIJA - ZAHODNA EVROPA

GEOGRAFIJA J

ZAHODNA EVROPA

- ni isto kot »evropski zahod«, ker to so stare kapitalistiène države

države: Irska, V.B., države Beneluksa(belgija, nizozemska, luksemburg) in Francija+Monako

SKUPNE ZNAÈILNOSTI

lega ob Atlantskem oceanu

oceansko podnebje

gospodarska razvitost in navezanost na morje

podoben zgodvinski in kulturni razvoj

moderna tehnologija

postindustjska družba

stara industrializacija

anglija 1. industrializirana država

obvladajo svetovna morja KOLONIJE

ene izmed najrazvitejših držav na svet

DEJAVNIKI ZA GOSPODARSKI RAZVOJ

britanski in francoski kolonialni imperij

industrijska revolucija na koncu 18.stoletja( nahajališèa premoga in železove rude)

prometna lega ob Atlantiku in Renu

uspešno prilagajanje sodobnim tržnim zakonitostim

V.B ima vodilno vlogo v COMMONWEALTHU( Britanski skupnosti narodov) prebivalcev držav èlanic Commonwealtha je približno ¼ vsega èloveštva.

Francija pa ima vodilno vlogo v FRANKOFONSKI SKUPNOSTI(skupnost francosko govoreèih držav, kjer gre za kulturno-politièno povezanost z nekdanjimi francoskimi kolonijami in Francijo)

Nastajanje novih industrijskih panog in nove oblike industrializacije

FRANKOFONIJA

je kulturno-jezikovna skupnost

institucionarna skupnost

ustanovljena leta 1970, Niger

veè kot 170 milijon ljudi je povezanihž

ekonomski prostor in tržišèe

SREDIŠÈA SVETOVNIH IN EVROPSKIH INSTITUCIJ

Pariz UNESCO

London IMCO

Bruselj NATO

NARAVNO GEOGRAFSKE ZNAÈILNOSTI

višji deli površja stara kaledonska in hercinska gorstva; zelo so že uravnana zato bolj spominjajo na sredogorja ali celo grièevja.Ardeni v Belgiji, Škotsko višavje in Centralni masiv

mladonagubana gorstva: Pireneji in Alpe, ima jih samo Francija

kotline in nižine predstavljajo najveèji del površja; Pariška kotlina

PODNEBJE

Na podnebje vpliva:

bližina Atlanskega oceana

topel Severnoatlantski tok

bližina islandskega minimuma

vetrovi iznad Atlantika prinašajo vlažne zraène mase, iz katerih pa padavine padejo le ob veèjih orografskih ovirah. Najveè padavin je na privetrnih delih Škotskega višavja, manj pa v zavetrnih legah npr.:London. V Franciji se se vlažne mase nemoteno pramikajo po vsem ozemlju, dokler na J ne trèijo v Pireneje, na V pa v Alpe tam se namreè kolièina padavin moèno poveèa.

Oceansko podnebje:

-sveža poletja, mile zime, majhne letne amplitude. Padavine skozi celo leto enakomerno razporejene. Tam je predvsem travniško rastlinstvo in listnati gozd, zato ima tudi ime »zelena Evropa«, na Irskem pa jeto še posebej izrazito. Irska = zeleni otok

Sredozemsko podnebje + mediteransko rastlinstvo

-sredozemski del Francije

Gorsko podnebje + gorsko rastlinstvo

- Alpe, Pireneji, Škotsko višavje

KMETIJSTVO

-ravno in rahlo valovito površje, oceansko podnebje, kjer je malo zmrzali in zgoden zaèetek vegetacije so  zelo dobri pogoji za kmetijstvo.

Inttenzivno žitno kmetijstvo

Intenzivno mesno ali mleèno živinorejstvo

Mešano kmetijstvo

Specializirane oblike; intenzivno tržno vrtnarstvo, vinogradništvo, mediteransko kmetijstvo

Pomen kmetijstva je zelo pomemben na Nizozemskem(najrazvitejše kmetijstvo takoj za Dansko) in v Franciji(prva evropska kmetijska velesila: pšenica, vino in sir)

VELIKA BRITANIJA IN IRSKA

obe sta otoški državi

najrazvitejše èlanice EU

do konca 1.sv vojne sta bili združeni, nato pa se je Irska odcepila

vprašanje S Irske ki je ostala v oblasti V.B, ko se je Irska osamosvojila

VELIKA BRITANIJA

Najrazvitejša sta J in V del Anglije London, dobra je predvsem prometna infrastruktura

Drugje je infrastruktura prometna manj razvita in te države, ki so bolj odmaknjene od tam so manj razvite. Ljudje se selijo predvsem s S in Z na J in V

DELITEV

URBNIZACIJA

do 60.let 2o.st. selitveni tokovi iz podeželja v mesto

v naslednjem desetletju pa se je iz mest veè ljudi izselilo, kot pa preselilo meja med mestom in podeželjem je bila vednotežje doloèljiva

SUBURBANIZACIJA:

Selitve prebivalstva in mestnih dejavnosti iz središèa mest v mestno okolico in na podeželje spreminja se videz

»zeleni pasovi« nezazidljiva zemljišèa okoli mest v obliki nekašnih obroèev širokih do 10km. Prvi tak pas je bil okoli Londona. Edino na tak naèin so lahko prepreèili nenadzorovano širitev. Veè u uèbeniku st.112-113

»nova mesta« namensko zgrajena veèja mestna naselja zunaj »zelenih pasov«, vanje so se prvo selili predvsem mlajši in bolj izobraženi ljudje. V 60.letih pa so nova mesta porabili za raznovrstne funkcije, bila so veèja in zasnovana so bila kot nova gospodarska žarišèa, ki bi vnesla veèjo dinamiko v stara industriska obmoèja. Ta mesta niso nastala iz niè, ponavadi je bilo prej vsaj kakšno naselje tam.

Po letu 1960 je kmetijstvo na podeželju izgubilo svojo nekdanjo funkcijo

Na podeželje so se širile indu.panoge, izobraževalna in nakupovalna središèa ter športi kompleksi. Velik tehnološki napredek je tem obmoèjem omogoèil, da so se lahko primerjala z mesti glede zaposlitvenih možnosti. Kljub vsemu so še vedno potekale selitve iz podeželja v mesto. Nekateri pa so iz mest hodili tudi na dopust na podeželje.

Stopnja urbanizacije:

med najvišjimi na svetu. Znaša èez 90%

znaèilne so aglomeracije; Veliki London

konurbacije ali somestja v osrednji Angliji. Anglija= mestno podeželska celota suburbanizacia

INDUSTRIJA uè 114

deindustrializacija nadomešèanje industrije z drugimi dejavnostmi

propad starih indu.panog(premog ipd)

nove indu.panoge; zaposlovanje manj ljudi, niso odvisne od surovin zato lahko njihove obrate postavijo kjerkoli(veliko jih je ob glavnih prometnicah, v predele kjer je veliko brezposelnih)

indu.visoke tehnologije

vedno veè kvalificirane delovne sile,

farmacevtska, elekrtonska, raèunalniška, avtomobilska, petrokemièna(nafta v Severnem morju), telekomunikacijska in letalska industrija ZNANJE IN RAZVOJ

RAZMESTITVENI DEJAVNIKI

univerze

raziskovalni centri

velika mesta

mirno in èisto okolje

Znanstveni park – cambridge

London

-upravno-politièna funkcija

-poslovno-trgovska funkcija

-pristaniška fukcija

-industrijska fukcija

stanovanjska fukcija

REPUBLIKA IRSKA

ZNAÈILNOSTI

vlažno atlantsko podnebje

bujni zeleni pašniki

rijaška in klifovska obala

DEJAVNIKI- GOSPODARSTVO

naravni pogoji; ugoden relief in podnebje

pomankanje energetskih virov

vpliv V.B

najpomembnejša panoga ej živinoreja: JZ in S mleèna , RAVNINSKI del mesna(ovce)

Dublin in Cork pomembna indu.kraja

POSELITEV

redko poseljena moèno izseljevanje

2.polovica 19.st. se je izselilo 4 milione Ircev v ZDA in VB

Po l.1980 zadnji val emigracij. Izseljevali so se tisti, ki imajo univerziteto izobrazbo »beg možganov« predvsem v ZDA in tudi EU

Emigracija je posledica pomankanja novih delovnih mest in prepoèasnega razvoja

V tujini tako živi okoli 16milijonov Irskega prebivalstva

VPRAŠANJE SEVERNE IRSKE

ULSTER predstavlja najmanjšo enoto dela ZK

Je slabo razvita, visoka stopnja brezposlnosti

Leta 1921 je prišlo do osamosvojitve Irske od VB in takrat sta se S Irska in Irska loèile

Na S irskem obstajajo nerešena številna gospodarska in nacionalna vprašanja

SPOPADI MED KOM?

do spopadov prihaja med katoliki in protestanti( vzrok seveda ni samo verski, vendar tudi politièni, ekonomski in nacionalni)

VERSKA SESTAVA

najveè je katolikov(1/3), živijo na predvsem na Z ali na podeželju in se ukvarjajo s kmetijstvom.

Protestanti predstavljajo veèinsko prebivalstvo veèine mest

Zelo dobro so izkoristili sredstva EU.

Investivcije drugih družb nizka davèna obremenitev( VEÈ U UÈ 118-119)

DRŽAVE BENELUKSA(Belgija, Nizozemska in Luksemburg)

BELGIJA

-prepletanje romanske in gremanske kulture

- primer reševanja jezikovnega in nacionalnega vprašanja

-upravna ureditev temelji na treh pokrajinskih enotah in treh jezikovnih skupnosti

-najvišji organ so sveti(flanska, valonska in nemška skupnost)

-ti rešujejo kulturna, socialna, zdravstvena, šolska vprašanja posamezne skupnosti

-pokrajinske enote upravljajo pokrajinski sveti

BRUSELJ

veèina storitvenih dejavnosti

poseben status( dvojezièno obmoèje s flamsko/nizozemsko in francoskim jezikom)

GOSPODARSTVO

nekoè predvsem industrijska država

stara tradicionalna težka industrija premogovniki v vznožju Ardenov

NIZOZEMSKA

je izrazito nizka dežela. 1/3 dežele leži na ravnini morske gladine ali pod njo

GOSPODARSTVO

živilska in kemièna industrija, rafinerija nafte

nastajanje polderjev

zemljišèe so najprej obdali s 5 do 6 metrov visokimi nasipi, da bi prepreèili dotok morske vode. Na njih so zgradili kanale, ki so odvajali vodo. Zdaj so tam zelo rodovitna obmoèja za kmetijstvo.

DELTA PLAN

poplave leta 1953, veliko mest in vasi moèno poškodovanih na JZ

CILJI:

Skrajšati razèlenjeno obalo reènih izlivov rek Ren, Maas in Šelda

Izgradnja jezov in valobranov 9 protipoplavnih nasipov in zapornic, na zunajih ustji rek kot v notranjosti estuarjev(Estuar je delno zaprto vodno telo ob obali, v katerega se izliva ena ali veè rek. Na eni strani je povezan z morjem. ^[)

Zašèititi nizko pokrajino pred poplavami zaèeli so graditi premiène zapornice, kis e popolnoma zaprejo le ob najbolj viharnem morju, drugaèe pa omogoèajo normalen dotok morske vode v notranjost.

SPREMEMBE NARAVNEGA OKOLJA

reèni izlivi se spremenijo v sladkovodna jezera unièenje naravnega okolja(živali in rastline)

sprememba slanosti in dvig vodne gladine zniža se previsoka slanost talne vode, Rotterdam

kanal Europoort

ZUIDERSKO MORJE

voda je sladka( zajezili so reko) imenuje se Ijsselmeer

prvotni lijak Rena

odlaganje reènih in morskih sedimentov plitvo zaprto morje

rast prebivalstva + ekonomski interesi = izsušitev in kmetijska obdelava

na robnih delih morja so samo 4je polderji, saj zaradi upoèasnjene rasti prebivalstva in zaradi okoljevarstvenih razlogovni bilo veè interesa

preostanek jezera, kjer ni polderjev, zaradi spremenjenih tržnih in kmetijskih razmer, danes služi kot vodni rezervoar in rekreakcijsko obmoèje.

KMETIJSTVO

predstavlja ¼ vsega izvoza

najpomembnejše kmetijsko obmoèje je na Zahodu

niso specializirani v pridelavo pridelkov, ki jih lahko poceni uvozijo, ampak predvsem v pridelavo zelo kakovostnih pridelkov, ki dosegajo visoko ceno na svetovnem trgu.

Izredno dobri pogoji za kmetijstvo: uravnano površje, milo podnebje, prsti v polderjih.Kmetije so majhne, bližina tržišèa v urbanmih središèih, izrazito razvito prometno omrežje(hiter prevoz hitropokvarljivih snovi, po kopnem,vodi ali zraku), kmetije imajo nasodobnejšo tehnološko opremo.

Velik poudarek imajo na kmetijskem izobraževanju in raziskavah

Vrste kmetijstva:

Mleèna živinoreja

krave frizijke, izvoznica sira, masla in drugih mleènih proizvodov)

Oceansko podnebje zelo dobro vpliva na rast trave, zato je tam veliko živine

Tržno vrtnarstvo

Zahodni polderji med Rotterdamom in Haagom. Tam je polno rastlinjakov. Gojijo cvetje, paradižnike, kumare, zeleno solato itd.

Gojenje sadik

pas JZ od Harlema, zašèiten z obalnimi sipinami pred vetrom, tuki gojijo tulipane

KONURBACIJA(somestje) RANSTAD HOLLAND

4.najveèje urbano obmoèje v Evropi na Z Nizozemske

Nima  glavnega središèa, ampak si razliène funkcije delijo mesta, ki ga setavljajo

Sestavljajo ga mesta Amsterdam, Haag, Rotterdam in Utrecht

Je v obliki podkve ali pokroga, na sredini ima »zeleno srce« (naravno okolje, kjer ni naselji so samo kmetijske površine, to obmoèje je nepozidano)

Visoki stroški kmetovanja velika vlaganja bljižina trga

Ker se somestje hitro širi le proti J in V, se lahko zgodi, da bo iz podkvaste oblike nastal krog.

FRANCIJA

ena najveèjih in gospodarsko namoènejših evropskih držav.

GOSPODARSTVO

KMETIJSTVO;  ¼ vse hrane EU, 6% zaposlenih v kmetijstvu(za EU dosti).

Razlièna usmerjenost kmetijstva izhaja iz razliènih naravnogeografskih pogojev

·         Alpe, Pireneji – pašna živinoreja

·         nižine na zahodu – intenzivno poljedelstvo(krompir, koruza, sladkorna pesa)

·         Sredozemlje – sadjarstvo, vinogradništvo

RELIEF

od S morja do Sredozemlja

gorati V in J, kjer je tudi najvišji vrh Alp in Z evrope, Mont Blanc

NIŽAVJA Flandrijska ravnina Pariška kotlina bazen Sene in bazen Loare Akvitanski bazen z reko Garono Rodanski bazen z reko Rono in Saono HRIBOVJA Armorski masiv Ardeni Maures in Esterel Centralni masiv Vogezi GORSTVA(mladonagubana) Jursko pogorje Alpe Pireneji GOSPODARSTVO Napredna industrija: hitri vlaki, industrija letal, komunikacijski sistemi in vesoljna tehnologija Turizem zaradi ugodnih naravnih razmer za kmetijstvo, uporaba moderne tehnologije in zaradi veliki subvencij EU je Francija vodilna kmetijska pridelovalka v Evropi. ENERGETIKA iz jedrskih elektrarn pridobivajo kar 75% vse elektriène energije v jedr.energijo se je naèrtno vkljuèila v 70. letih 20.st. po naftni krizi, da bi postala energetsko èim bolj neodvisna. Plimska elektrarna: izkorišèanje moèi plimovanja; zajezitev etuarja reke Rance, kjer je razlika med plimo in oseko veè kot 11 m. CENTRALIZEM politièni centralizem: upravljanje neke države iz enega samega središèa- državne prestolnice. Gospodarski centralizem: osredotoèenje vseh najpomembnejših dejavnosti na enem samem obmoèju, praviloma v državni prestolnici. Pariz, edino zelo veliko in hkrati glavno mesto Francije PARIZ nesorazmerje med prstolnico in ostalimi mesti je predvsem posledica ugodne prometne lege Pariza in razliènih zgodovinskih dejavnikov. Cestno omrežje + železnica; ceste iz vseh delov države še danes vodijo vse naravnost v pariz. Zraven pa je tudi železnica Na zaèetku je bila Francija razdeljena na 80 majhnih departmajev, vedar je vsa moè še zmeraj vstala v Parizu  60.leta 20.st.- decentralizacija ali zmanjševanje moèi centra. Da bi razbremenili prestolnico so okoli pariza zasnovali 5 »novih mest«(tako kot v V.B) danes spadajo pod obmoèje Velikega Pariza. Celotno državo so reorganizirali v 22 regij, ki so povsem avtonomne. Najveè koristi od tega imajo njihova središèa, saj so tam sedeži regionalnih oblasti in tako dobivajo najveè investicij iz Francije in drugih držav. Okrepili so vlogo 8ih mest v rezliènih dleih Francije, »metropol ravnotežja«, z njimi naj bi zmanjšali razlike med Parizom in drugimi deli države, ki so bili zapostavljeni. Najpomembnejše tako središèe je LYON. ustanavljanje tehnoloških parkov oz. industrijo visoke tehnologije po celotni Franciji. POSLEDICE CENTRALIZMA DANES: francošèina je edini uradni jezik narodnost se enaèi z državljanstvom razliène manjšine, ki živijo na robnih delih države in govorijo alzaški, korziški, flamski( to so nemški, italijaski in nizozemski dialekti)katalonski, baskovsi in bretonski jezik. Dokaj velike razlike med prestolnico in ostalimi deli države JUŽNA EVROPA POJEM IN OBSEG J EVROPE pojem ni enak »sredozemski Evropi«, saj velik del države v notranjosti nima veè sredozemskih-mediteranskih znaèilnosti, oz. so oslabljene. K sredozemskim državam sodijo tudi države, ki jih med J evropo ne prištevamo. To pa zaradi zgodovniskih, gospodarskih in drugih znaèilnosti. Npr. Hrvaška, Èrna Gora, Albanija… K J-Evropi sodijo: Portugalska, Španija, Italija,  Andora, San Marino, Græija, Malta, Vatikan, Monako, Ciper SKUPNE ZNAÈILNOSTI podnebje s sušnimi poletji, ter milmi in deževnimi zimami podnebje rastje je prilagojeno suši plovba pomorstvo turizem odseljevanje- zdomstvo v razvitejših delih Evrope litoralizacija( preseljevanje iz notranjosti na obale) RELIEF Polotoki: Iberski Apeninski Južni del balkanskega Mladonagubana gorstva: èas alpidske orogeneze Betijske kordiljere na J(iberski) Kantabrijsko gorstvo na S(iberski) Pireneji na S(iberski) Apenini(apeninski) Alpe(balkanski) Šarsko-pindsko gorstvo(grèija) èas hercinske orgeneze: Meseta Nižine: - Padska REKE reke so kratke, najveèja je Pad, ki se v obliki delte izliva v Jadransko morje orografske padavine polnijo reke, ki izvirajo v visokogorju, enako jih polnijo tudi taleèi se sneg in led reke so onesnažene plovne so le najveèje in še to le v spodnjem toku veèja pristanišèa so znaèilna predvsem za Portugalsko: Lizbona in Porto PODNEBJE Gorsko in gorsko rastlinstvo Gorato zaledje Oceansko (zaradi Atlantskega oceana), bujno travniško rastlinstvo. Obala v Španiji »costa verde« SZ del Iberskega polotoka Kontinentalno Meseta, zelena je samo spomladi poleti pa spominja na polpušèavo, saj je trava ožgana od sonca Sredozemsko Iberski polotok( Z del veè padavih, kot V, saj jih prinašajo Z vetrovi iz Atlantika) Etezije: znaèilni severni in severovzhodni vetrovi, ki pihajo nad Grèijo in vzhodnim Sredozemljem Makija: do 5 m visoko zimzeleno grmièasto rastlinstvo, med katerimi prevladujejo brin, bodièasti hrast in mirta.1. faza degradacije okolja. Gariga: nizko do 2 m zimzeleno, pogosto trnasto grmièevo rastlinstvo; rožmarin, sivka.2.faza degradacije okolja. faza, je povsem nerodovitna kamnita pušèa. TRADICIONALNO KMETIJSTVO ekstenzivno žita, oljke, vina, živinoreja-drobnica, ker je nezahtevna zaradi industrializacije do 2.polovice 20.st. slabo razvito kmetijstvo majhni dohodki selitev v velika mesta in v tujino neugodni naravni dejavniki ravne površine samo pri obalah in naplavinah veèjih rek majhna kolièina padavin slabo rodovitne prsti prekomerna paša in krèenje gozda EROZIJA J Evropa= periferno obmoèje, tržišèe za pridelke samo za domaèo uporabo Neizobraženi kmetje Mlado prebivalstvo se odseljuje, ostajajo stari Problematièni lastniški sistem: Latifundij: kmetijsko posestvo fevdalnega izvora nad 200ha, ekstenzivno kmetijstvo in nekvalificirana delovna sila. Minifundij: majne kmetije, kmetje so jih podedovali ali vzeli v zakup po letu 60. vleike zemljiške reforme zagnani kmetje vstop v Eu prelomnica( veliko sredstev so dobili) po vstopu v EU; povezave, modernizacija danes: kjer ni ravnin še zmeraj ekstenzivno kmetijstvo ekstenzivno žitno poljedelstvo intenzivne namakalne površine(zelenjava, žitarice, agrumi) živinoreja povsod intenzivna, izjema je le Padska nižina kjer je ekstenzivna TURIZEM veèji razmah je doživel po 2.sv.vojni v indu.najrazvitejših evropskih državak, so se že v 60.letih zaradi višje življenske ravni in razvoja motorizacije v poletnem èasu moèno okrepili turistièni tokovi proti Sredozemlju. Najbolj obiskane so bile obale na S Italije in obale Iberskega polotoka. Cenejši èarterski poleti Turiste je privabljalo morje, kulturni spomeniki, mediteranska kultura in naèin živlejnja, možnosti zabave…. Perifernim obmoèjem je razvoj turizma omogoèil, da so se razvile in da niso zaostajale za drugimi državami tuja vlaganja Izgradnja turistiène infrastrukture »betonska đungla« v Španiji; hoteli, casinoji…. Glavni cilj je bil: za èim nižjo ceno ponuditi èim veè. Hotelirji niso smeli varèevanti pri ponudbi, so pa varèevali pri stroških na kar se da majhnih parcelah so gradili zelo visoke hotele       Negativne lastnosti: 1. Varèevanje tudi na raèun okolja 2. Zaradi klimatskih naprav so hoteli energetsko potratni, 3. Za odpadne vode nimajo èistilnih naprav Ogromne kolièine odpadkov Zasipanje kamnitih obal z mivko, ki jo pozimi morje odnese in tako se spreminja podvodni ekosistem Umetne plaže dezinficirajo s kemikalijami, ki gredo potem v morje Izjemno velika poraba vode, predvsem poleti, ko skoraj ni padavin Selitev na obale je povzroèila praznjenje notranjosti in stem opušèanje kulturne krajine v zaledju SREDOZEMSKO MORJE poleg turizma morje onesnažujejo tudi reke, ki s seboj prinašajo razliène odplake reèni pretok je ob izlivih vse manjši veliko vode se porabi za namakanje moèno poveèan ladijski promet razlitja nafte, goriva in balastna voda(s to vodo, ladje obtežijo, da so stabilnejše in imajo boljše plovne lastnosti), ko nalagajo tovor, to »balastno vodo« izpustijo v morje, ker pa so v njej razlièni organizmi iz drugih morij, le ti povzroèajo izumiranje avtohtonih organizmav. Zaradi onesnaženosti se vsepogosteje pojavi »cvetenje«morja(množièen razvoj doloèenih alg) ŠPANIJA množièen turizem èartarski poleti precej vlaga v države J Amerike katalonska manjšina BASKI IN KATALONCI- so se v èasu španske državljanske vojne v 30.l.20.st. na strani republikancev borili proti generalu Francu. Zato so bili do konca Francove diktature vsi manjšinski jeziki v imenu narodne enotnosti grobo zatirani. Najštevilènejši so Katalonci. Katalonšèina je uradni jezik Andore. Bolj zapletneno pa jev Baskiji, ki je zelo dobro razvita. Baski so edinstven narod, njihov jezik je unikaten. Zelo dolgo so si prizadevali za samostojnost, to je tudi skušala doseèi baskovsa teroristièna organizacija ETA, ki je imela v èasu Franca zelo veliko podporo javnosti. Leta 2006 se je ETA odpovedala oboroženemu boju, ker so dobivali vse veè avtonomije po Francovi smrti. Manjšina so tudi Galièani. BORBA ZA VODO prve namakalne sisteme so naredili že Rimljani, potem so jih razširili Mavri. HUERTE- so nastale na bolj ravnih površinah, bile so zelo intenzivno obedelana namakalna zemljišèa. Na njih lahko pridelajo v 1 letu veè razliènih pridelkov. NAMAKALNE TERASE so tudi zaèeli graditi Mavri Prinesli so tudi veliko novih kultur V huertah v bljižini morja so gojili agrume, zelenjavo, pšenico in koruzo ter na bljižnih poboèjih v nižjih delih vinsko trto in v višjih bolj sušnih predelih oljke. Najveè huert je ob V in JV obali ter tudi v okolici veèjih mest. Valencija murve, riž in zelenjava Akumulacijska jezera voda za namakanje in elektriko Delo, strošek in prihodek porazdelijo prek vsega leta Plastièni rastlinjaki: to so rastlinjaki iz politena, veliki so cca. 3m, v njih pa gojijo paradižnik, kumare, melone in druge vrste sadja in zelenjave. Pridelek pobirajo takrat, ko na evropskih trgih velja za zunajsezonskega. Naj veè jih je na obali pri Almeriji na JV španije. Reèejo ji tudi »politeinska« obala. Tam je zelo malo padavin skoraj pušèava GOLF velika poraba vode drag in prestižen šport tudi v obdobju suše, ko ni bilo vode, so oni zalivlai svoja golf igrišèa, s svežo pitno vodo. ITALIJA gorat polotok v obliki škornja an J Evrope, ki je od Alp do Sredozemskega morja dolg veè kot 1000km in h kateremu spadajo še otoki: Elba, Sicilija, Eolski otoki, Liparski otoki. Na S ima Alpe Na Z Tirensko in Ligursko morje Na J Jonsko morje in na V Jadransko morje Italijo delimo na Severni del in Apeninski polotok RELIEF s Italija: padska nižina, Alpe in Ligursko primorje Padsko nižino je nasula reka Pad s svojimi pritoki in druge alpske reke( Adiža, Brenta, Piava…) Reke so tod nasule veliko proda na SV obrobju in peska v srednjem delu ravnine. Pad podaljšuje svojo delto v Jadransko morje, obala je tod zato nizka in polna pešèenih sipin. GORSTVA IN HRIBOVJA SV ravnina preide v odrastke Dinarskih planot v Beneèiji Na Z in S obrobljajo Padsko nižino italijanske Alpe