RUSIJA

REFERAT ZA GEOGRAFIJO

Uradno ime: Rossijskaja federacija; (Ruska federacija)

Državna ureditev: predsedniška zvezna republika

Površina: 17.075.400 km²

Število prebivalcev: 145 mil

Denarna enota: ruski rubelj (RUR)

NARAVNE RAZMERE

Lega in površje

Rusija sega od Baltskega in Èrnega morja na zahodu do Tihega oceana na vzhodu in je najveèja država na svetu. Povezuje dve celini: Evropo in Azijo; med katerima teèe meja po gorovju Ural, istoimenski reki, Kaspijskem morju, preko Kavkaza do Èrnega morja, skozi ožini Bospor in Dardanele. Vzhodno od Urala (najvišji vrh Narodna gora) se razprostira Sibirija s svojimi prostranimi pokrajinami: Zahodnosibirskemu nižavju (moèvirja in stepe) sledi Srednjesibirsko višavje, ki se vleèe vzdolž Tihega oceana in na jugu prehaja v osrednjeazijsko gorovje. Pred severno sibirsko obalo ležijo številni otoki in otoèja. Najveèji ruski otok je Sahalin med Ohotskim in Japonskim morjem.

Vzhodnoevropsko nižavje meri okoli 4 mil. km² in geološko spada k Ruski plošèi. Velik del nižavja je bil v ledeni dobi prekrit z ledom (do èrte Lvov-Kijev-Tula-Kazan) in je sedaj moèno ledeniško preoblikovan. Vzhodno od Urala je Zahodnosibirsko nižavje, ogromna, veèinoma moèvirna ravnina. Bilo je prekrito z ledom, zato so severni deli ledeniško preoblikovani, na južnem delu pa je površje prekrito z rodovitno puhlico. Osrednji del Sibirije zavzema 3.5 mil. km² veliko Srednjesibirski višavje med rekama Jenisej in Lena. Prevladuje nizko, precej uravnano hribovje, razèlenjeno s širokimi reènimi dolinami. Vzhodna Sibirija je veèinoma sestavljena iz nagubanih gorstev: Verhojansko gorovje, Gorovje Èerskega, Kolimsko in Èukotsko gorovje ter Jakutsko, Kolimsko in Anadirsko nižavje. Daljni vzhod obsega povodje Tihega oceana: nižavje ob reki Amur, gorovje Sihote Alin, otok Sahalin in polotok Kamèatko. Med Kaspijskim jezerom in Èrnim morjem se razteza 1100 km dolgo mladonagubano gorstvo Kavkaz.

Podnebje

Podnebje je veèinoma celinsko, na severu subarktièno in arktièno. Poletne temperature se znižujejo od juga proti severu. Zimske temperature dosežejo najnižje vrednosti v vzhodni Sibiriji: v Oimjakonu so izmerili najnižjo temperaturo v naseljenem kraju doslej, -71,1 °C. V severnih delih do brez mraza le 3 ali 4 meseci, veliko je tudi število dni s snežno odejo: Rt Èeljuskina je povpreèno s snegom pokrit kar 258 dni v letu.

Vodovje in rastje

Vode z veè kot polovice ozemlja Rusije odtekajo v velike reke, ki se izlivajo v Severno ledeno morje. To so Severna Dvina, Peèora, Ob (ki s pritokom Irtiš meri kar 5570 km), Jenisej, Lena itd. Te reke so zamrznjene 7-9 mesecev in ker se led zaène najprej topiti v zgornjem toku (bolj na jugu), nastanejo spomladi obsežne poplave. Veèina voda iz evropskega dela Rusije odteka v Volgo, ta pa v Kaspijsko jezero. Slednje je najveèje rusko jezero (371.000 km²), slano in brez odtoka. Drugo najveèje jezero v Rusiji je Bajkalsko, ki je po prostornini tudi najveèje sladkovodno jezero na svetu. Moèvirja zavzemajo okoli 2 mil. km². Poleg tega 8 mil. km² zavzemajo trajno zamrznjena tla, kar je 46 % površine. V velikih delih Rusije so slabo rodovitni podzoli in šotna tla in tam uspeva tundra in tajga. Najrodovitnejši je èernozjom na puhlici, ki sega od Ukrajine na zahodu do osrednje Sibirije na vzhodu.

Na severu Rusije je tundra, ki proti jugu prehaja v tajgo (iglasti gozdovi z brezo). V osredju evropskega dela prevladujejo mešani gozdovi in proti jugu prehajajo v gozdno stepo. Ob Kaspijskem jezeru pa stepa prehaja v polpušèavo in pušèavo.

PREBIVALSTVO IN POSELITEV

Rusija je veènacionalna država; poleg slovanskih ljudstev (Rusi, Belorusi in Ukrajinci) združuje tudi ljudstva turško-tatarskega (Tatari, Èuvaši, Baškirci, Kazahi, Jakuti in Kumiki), ugrofinskega (Mordovci, Marijci, Udmurti in Komi), mongolskega (Brjati, Kalmiki) in kavkaškega izvora (Èeèeni, Avari, Kabardinci, Lezgini, Oseti, Armenci …).

V 20. st. je prebivalstvo narašèalo predvsem zaradi zmanjšanja smrtnosti, vendar so narašèanje upoèasnile hude izgube v èasu oktobrske revolucije, državljanske vojne, stalinistiènih èistk in druge svetovne vojne. Huda družbena in gospodarska kriza je povzroèila zmanjševanje rodnosti in hkrati poveèevanje smrtnosti, tako da je že leta 1992 število umrlih že preseglo število živorojenih. Veè kot polovica prebivalstva živi pod pragom revšèine.

Okoli 70 % prebivalcev je versko neopredeljenih, saj so bile verske skupnosti v sovjetskem obdobju izpostavljene najrazliènejšim pritiskom, v èasu stalinizma pa celo preganjanju. Najveèja verska skupnost je ruska pravoslavna cerkev, ki jo vodi moskovski patriarh. Med nerusi je najbolj razširjen islam (Èeèeni, Tatari) in budizem.

Kar dve tretjini prebivalstva živita v evropskem delu Rusije, v azijskem delu pa je poselitev gostejša vzdolž Transibirske železnice. V socialistiènem obdobju so bile pogoste prisilne migracije v industrijska mesta v Sibiriji in na Daljnem vzhodu, doseljevanje v mesta na zahodu pa je bilo ovirano zaradi pomanjkanja stanovanj. V zadnjih letih so notranje migracije neovirane in so sprva potekale iz podeželja v mesta, sedaj pa se je zaradi zelo nizkega življenjskega standarda v mestih tok selitev obrnil. Veèja mesta so Moskva (skoraj 9 mil. ljudi), Sankt Peterburg (prej Leningrad, 5 mil.), Jekaterinburg, Omsk, Rostov-na-Donu, Vladivostok, …

ZGODOVINA

Kijevska Rusija

Plemenske zveze slovanski ljudstev so v 9. stoletju prerasle v trajnejše politiène tvorbe, med katerimi sta postali najmoènejši novgorodska in kijevska kneževina. (K politièni krepitvi so pripomogli tudi švedski Vikingi, ki so ob poteh proti Bizancu ustanovili trgovske postojanke.) Novgorodski knez Oleg Modri je združil obe kneževini v moèno državo, knez Vladimir Veliki pa je iz Bizanca prejel kršèanstvo in tako Rusijo vkljuèil v krog bizantinske civilizacije.

Vdor Mongolov

Razvoj Kijevske Rusije so prepreèili vdori Mongolov, ki so pustošili dežele in prisilili kneze k plaèevanju davkov. Zunaj mongolske države je ostal SZ današnje Rusije, kjer je novgorodski veliki knez Aleksander Nevski ohranil dostop do Baltskega morja. Tja se je tudi prestavilo središèe ruske države, saj je bil tam vpliv Mongolov zelo šibak. Vse odtlej je Moskva jedro ruske države. Šele v 15. stoletju so Rusi unièili Zlato hordo – mongolsko državo.

Razsvetljeni absolutizem

Peter I. Veliki je utrdil absolutno carsko vladavino ter z obsežnimi reformami Rusijo približal zahodnoevropskim državam. Reforme so bile družbenega in gospodarskega pomena: plemstvo so vkljuèili v vojsko, uvedel je manufakture, laiène šole, carine in prestavil prestolnice v Petrograd (Sankt Peterburg).

Car kot nasprotnik Napoleona

Car Pavel I. je stopil na Napoleonovo stran, zato ga je carska garda strmoglavila in na njegovo mesto postavila Aleksandra I., ki je bil proti Francozom. Junija 1812 se je zaèel velik Napoleonov pohod v Rusijo. Po pomembni bitki v Borodinu, ki so jo dobili Rusi, kljub temu, da so zapustili bojišèe, je Napoleon vkorakal v Moskvo. Ta je bila izpraznjena in je zaèela goreti. Napoleon je Moskvo jeseni zapustil in trda ruska zima je unièila veliko Napoleonovo armado. S to zmago, h kateri je Rusom pripomogla narava, so dobili pomembno vlogo v evropski politiki.

Obdobje revolucij

Zaradi reakcionarne politike carja Nikolaja I. in togega podložniškega sistema je Rusija zaèela gospodarsko zaostajati. Car Aleksander II. je izpeljal obsežne notranje reforme, vendar s tem ni zadržal revolucionarnih gibanj.

Revolucija se je leta 1905 zaèela v Petrogradu, se kmalu razširila po vsej državi in dobila znaèaj velike družbene revolucije. S splošno stavko boljševikov v oktobru je dosegla vrhunec, vendar je car na svojo stran pridobil buržoazijo in tako zlomil upornike.

V prvi svetovni vojni je bila ruska vojska ena najslabše opremljenih, brez vzpodbude, nezmožna dosegati veèjih uspehov. Buržoazija se je spet obrnila proti carju in Nikolaj II. je moral odstopiti. V tistem èasu se je iz Švice vrnil Vladimir Iljiè Uljanov – Lenin in takoj zaèel priprave na oboroženo revolucijo. Ta je nato znana kot oktobrska revolucija izbruhnila leta 1917 (7.11., 25.10. po ruskem koledarju).

Na 3. kongresu sovjetov 1918 so ustanovili Rusko sovjetsko federativno socialistièno republiko (RSFSR), katere oborožene sile so morale takoj umiriti kozake ob Donu in Uralu. Posredovati so zaèele britanske, francoske, ameriške in japonske èete in s protirevolucionarji zasedle velik del sovjetske države. Rdeèa armada je 1920 pregnala tuje èete in zlomila protirevolucijo. Po Leninovi smrti je v boju za oblast zmagal Josif Visarionovil Džugašvili – Stalin. 1927. leta so odpravili zasebni sektor in leto kasneje so zaèeli s planskim gospodarstvom. Stalinova revolucija se je izrodila v velikih èistkah med nasprotniki revolucije, v katerih je bilo na prisilno delo obsojenih 40 mil., umorjenih pa 15 mil. državljanov.

Druga svetovna vojna

Leta 1945 je Rdeèa garda zavzela Berlin. V èasu Nikite Hrušèova so izpeljali destalinizacijo, vendar se je zaradi krepitve sovjetske vojaške moèi hladna vojna še stopnjevala. Hkrati pa so se v ZSSR zaèele hude gospodarske težave.

Reformistièna politika Mihaila Sergejevièa Gorbaèova, t.i. perestrojka (preoblikovanje), je pomenila prelom s tradicionalno sovjetsko družbo in v mednarodnih odnosih konec hladne vojne. Odpiranje sovjetske družbe je razkrilo neuèinkovitost sovjetskega gospodarstva in zbirokratiziranost partijskega aparata ter napetosti med razliènimi narodi v ZSSR. Sovjetska zveza je zaèela razpadati.

Notranji spori med reformisti in konservativci so pripeljali do poskusa državnega udara. Boris Nikolajeviè Jelcin je še istega dne prevzel oblast na ozemlju Rusije. 1991. leta so Rusija, Ukrajina in Belorusija podpisale sporazum o Skupnosti neodvisnih držav (SND); tej skupnosti se je pridružilo še 11 drugih. Rusija se je 1992. leta preimenovala iz RSFSR v Rusko federacijo in v celoti prevzela vlogo naslednice ZSSR.

Gospodarska in družbena kriza

Prehod v tržno gospodarstvo je povzroèil padec življenjske ravni prebivalcev, kljub temu pa je na referendumu 1994 veèina volivcev podprla Jelcina. Temu pa sta nasprotovala Vrhovni sovjet in Kongres ljudskih odposlancev, zato ju je Jelcin razpustil. Vrhovni sovjet se je vrnil in odstavil Jelcina, za zaèasnega predsednika pa imenoval Aleksandra Ruckoja. Današnji ruski predsednik je Vladimir Vladimiroviè Putin.

DRŽAVNA UREDITEV

Državna ureditev je predsedniška zvezna republika, torej zvezna republika z moènim ustavnim položajem predsednika republike. V pristojnosti federacije so obrambna, notranja, zunanja in denarna politika, proraèun in davèni sistem, odgovorna je za šolstvo, kulturo, zdravstvo itd., zvezni enote pa imajo pravico do svoje zakonodaje.

GOSPODARSTVO

Glavna težava ruskega gospodarstva ob koncu 90. let je velika zadolženost, nezaupanje v pravni sistem, neizdelan davèni sistem, pomanjkanje strokovnih in znanstvenih kadrov, korupcija itd. Kljub temu se je rusko gospodarstvo zelo spremenilo, saj je prehod v tržno gospodarstvo edina prava alternativa planskemu gospodarstvu. V 90. letih se je med drugim spremenila tudi zaposlitvena sestava. Delež ljudi, zaposlenih v industriji in gradbeništvu se je zmanjšal, poveèal pa se je delež zaposlenih v storitvenih dejavnosti. Število zaposlenih v znanosti in raziskovanju se je zaradi slabih razmer zelo zmanjšalo, za veè kot pol milijona in to je slabo za nadaljnji razvoj Rusije.

Kmetijstvo

V 90. letih se je pomen kmetijstva zelo zmanjšal. Zasebno kmetijstvo je s sovhozi in kolhozi odpravil socializem, kasnejše lastninsko preoblikovanje pa ni prineslo znatnih sprememb. Nastala so le kmetijska podjetja v lasti zaposlenih, kar ni bistveno drugaèno od sovhozov in kolhozov. Na novo nastalih zasebnih kmetijah, ki predstavljajo 9,3 % površine, pridelajo kar 45 % kmetijskih pridelkov.

Mleèna in mesna govedoreja je razvita predvsem v psu gozdne stepe v evropskem delu. Prašièjereja in perutninarstvo sta razširjena v okolici veèjih mest.

Ribištvo

Ribištvo je razvito v nekaterih morjih (Barentsovo, Belo, Japonsko), v veèjih jezerih (Kaspijsko, Bajkalsko, Oneško). Zaradi onesnaženja rek je ribolov v zadnjih letih moèno upadel. Kljub temu (ali pa ravno zato) je ruski kaviar še vedno zelo priznan v tujini. Pridobivajo ga iz iker jesetrov, ki živijo v Èrnem morju in Kaspijskem jezeru.

Gozdarstvo

Rusija ima najveèje gozdne površine na svetu (776 mil. ha), od katerih so obsežna obmoèja srednje in vzhodne Sibirije zaradi težke dostopnosti še dokaj nedotaknjena. Nasprotno je krèenje gozdov v južnih delih Sibirije intenzivno, najveè zaradi tovarn celuloze in papirja, ki so bile zgrajene v obdobju socializma.

Rudarstvo, energetika in industrija

Rusija ima ogromno bogastvo rud; je med vodilnimi na svetu pri proizvajanju železove rude, diamantov, zlata, platine, kositra, cinka in srebra. Težava je le v tem, da so nahajališèa na odmaknjenih in težko dostopnih obmoèjih, torej zelo oddaljena od porabnikov. Tudi velikopotezni projekti so imeli v obèutljivem okolju katastrofalne posledice za okolje in prebivalstvo. Tudi v èrpanju nafte so med vodilnimi v svetu (3., 318 mil. t). najveèja èrpališèa nafte so v Zahodnosibirskem nižavju. Tam se nahajajo tudi najbogatejša èrpališèa zemeljskega plina. Rusija je tudi èetrta na svetu po proizvodnji elektriène energije; skoraj 70 % jo pridobijo v TE na premog in zemeljski plin, 20 % v HE in 10 % v JE. Skupna moè vseh elektrarn je 215.000 MW.

Na zaèetku 90. let se je industrijska proizvodnja zmanjšala kar za polovico, veèinoma zaradi revšèine med prebivalstvom in tako manjšim porabništvom. Najstarejši industrijski obmoèji sta že v 19. stol. nastali okoli Moskve in Sankt Peterburga. Uralsko industrijsko obmoèje je nastalo zaradi rudnih nahajališè, nekaj pa tudi zato, ker so med drugo svetovno vojno sem umaknili industrijo pred nemškim prodiranjem.

Promet

Cestni promet je razvit le v evropskem delu; na severnih obmoèjih in v veèjem delu Sibirije so ceste prevozne le krajši del leta.

Železniški promet je najpomembnejši naèin prevažanja tovora in potnikov. Najpomembnejša prometnica v državi je Transsibirska železnica Moskva-Kazan-Jekaterinburg-Omsk-Novosibirsk-Krasnojarsk-Irkutsk-Vladivostok; dolga je 9297 km. Proga je omogoèila poselitev in razvoj mest v južni Sibiriji in je zelo pomembna za transport sibirskih naravnih bogastev proti Evropi in Tihemu oceanu. Transsibirska železnica ima številne odcepe, od katerih so zelo pomembni turkmensko-sibirski, transmongolski in Bajkalsko-amurska magistrala.

Pomembna pristanišèa v Rusiji so Vladivostok ob Tihem oceanu in Kaliningrad ter Sankt Peterburg ob Baltskem morju.

Problemi

Enega najveèjih problemov v gospodarstvu in ekologiji predstavljajo jedrske elektrarne na obmoèju Urala. Jedrski odpadki so velika nevarnost za okolje. Podobna nevarnost pa so nesreèe v elektrarnah. Rusija predeluje in skladišèi svoje jedrske odpadke v Majaku v Èeljabinski regiji (južno od Jekaterinburga na meji s Kazahstanom). Trenutno je na tem obmoèju tolikšna kolièina nezavarovanih jedrskih odpadkov, da njihova reaktivnost dosega milijardo curijev (kar je moè dvajsetih èernobilskih eksplozij). Rusija se je odloèila, da bo jedrske odpadke predelala, prizadetim ljudem pa izplaèala odškodnine. Vendar ob takšni inflaciji nikoli ne bo imela dovolj denarja. Èe pa se bo z zapiranjem, ustreznim skladišèenjem in predelavo èakalo še dolgo èasa, se bo krog sevanja širil in dosegel 2000 km oddaljeno Moskvo.

NARAVNE IN KULTURNE ZNAMENITOSTI, TURIZEM

Razen Sankt Peterburga in Moskve je Rusija turistièno šibko razvita. Domaèi turizem je moèno upadel zaradi znižanja življenjske ravni prebivalcev in podražitve notranjega prometa.

Moskva

Glavno mesto ter najpomembnejše kulturno in izobraževalno središèe države. Stoji sredi ravnine ob reki Moskva. Na vzpetini stoji Kremelj, pred njim 7,5 ha velik Rdeèi trg (Krasnaja plošèad') s cerkvijo svetega Vasilija Blaženega.

Sankt Peterburg

Od leta 1924 do 1991 se je mesto imenovalo Leningrad. Je drugo najpomembnejše rusko mesto in kulturno središèe. Ustanovil ga je Peter Veliki leta 1703 ob izlivu Neve v Finski zaliv zato, da bi zašèitil ruski izhod na Baltsko morje. Mesto je prepredeno s številnimi kanali in širokimi bulvarji, npr. Nevski prospekt, ki je tudi del svetovne dedišèine Unesca.

Bajkalsko jezero

Je po prostornini najveèje sladkovodno jezero na svetu, globoko je do 1741 m. V njem prebivajo številne endemitske živali: najrazliènejše ribe, bajkalski tjulenj. Na polotoku Svjatoj Nos so privlaène pešèene sipine, na vzhodni obali pa je zavarovan Barguzinski narodni park z vroèimi izviri in barji.

Kamèatka

Kamèatka je 1200 km dolg polotok med Ohotskim in Beringovim morjem z 29 delujoèimi ognjeniki in drugimi vulkanskimi pojavi. Kamèatski ognjeniki so del svetovne dedišèine Unesca.

drugo

Soèi je najveèje letovišèe in zdravilišèe ob Èrnem morju.

Samovar: poseben ruski èajnik

Babuška (matrjoška) ruska igraèa

kazaèok – ruski ples

VIRI

Države sveta 2000

Martina Boden: Evropa: naša preteklost in sedanjost, Ljubljana, MK, 2004

S. Brinovec, B. Drobnjak, J. Senegaènik, M. Pak: Geografija Evrope 3

www.barynya.com

RUSIJA

Uradno ime: Ruska federacija

Državna ureditev:

Glavno mesto:

Površina: 17 mil km²

Št. preb.:

Denarna enota: ruski rubelj, 1 je prib. 7 sit

Naravne znaèilnosti

Kamèatka

Prebivalstvo

Zgodovina

Gospodarstvo

ribištvo

rudarstvo

promet: transibirska železnica

Znamenitosti

Moskva: Kremelj, Rdeèi trg

Sankt 

Bajkalsko jezero: bajkalski tjulenj

samovar

babuška (matrjoška)

kazaèok

Èe boste potovali: Hrana v trgovinah je cenejša kot pri nas, v restavracijah pa navadno dražja. Mestni prevoz je izredno poceni (karta za metro 75 SIT, za avtobus 60 SIT), cigarete poceni (Marlboro 150 SIT).Oblaèila so po približno enakih cenah, kot v Sloveniji. Elektrièni prikljuèek: 220V.