CATEGORII DOCUMENTE |
Bulgara | Ceha slovaca | Croata | Engleza | Estona | Finlandeza | Franceza |
Germana | Italiana | Letona | Lituaniana | Maghiara | Olandeza | Poloneza |
Sarba | Slovena | Spaniola | Suedeza | Turca | Ucraineana |
Geografije | Gospodarstvo | Raèunalniki | Recepti | Upravljanja | Zgodovina |
DOCUMENTE SIMILARE |
|
Kaktus v splošnem kot pojem predstavlja rastlino iz družine Cactaceae.
Ime kaktus (bot. Cactus Linne) je nastalo iz grške besede kaktos - artièoka, po podobnosti kaktusov z cvetom te rastline.
Kaktus je rastlina iz družine Cactaceae Juss., ki je razširjena le v severni in južni Ameriki, ena sama vrsta (Rhipsalis baccifera) pa raste tudi v tropski Afriki, Madagaskarju in Šri-Lanki.
Kaktusi so evolucijsko zelo mlada družina. Razvoj kaktusov je ocenjen na zadnji 40 miljonov let. Na to kaže dejstvo, da v starem svetu ne najdemo kaktusov. Na majhno razširjenost kaktusov je oèitno vplivala že loèitev Ameriške plošèe od Evropske.
Družina Cactaceae se deli na dve osnovni poddružini Cactoideae in Opuntioideae glede na obliko bodic, ki so pri èlanih poddružine Opuntioideae harpunasto nazobèane.
Kaktusi
se pojavljajo v zelo razliènih oblikah in velikosti. Osnovne oblike so
kroglasta, stebrasta in drevesasta. Nekateri kaktusi so se prilagodili na
vlažnejše okolje in rastejo kot epifiti v krošnjah dreves. Najmanjši
kaktus je Blossfeldia liliputana, ki zraste le malo èez
Slika desno: stebrasta oblika kaktusa Eulychina saint-pieana.
Zaradi podobnosti z nekaterimi sukulentnimi rastlinami se kot kaktusi pogosto napaèno omenjajo tudi sukulentni mleèki, pahipodiji, didiere, aloje, agave in celo svilnièevke.
Èeprav so genetsko precej daleè, se po obliki stebla kaktusom najbolj podobni mleèki (Euphorbiaceae). Družina Euphorbiaceae, ki šteje preko 5000 vrst, je v Afriki zastopana veèinoma v sukulentni obliki. Kljub temu, da stebla afriških mleèkov precej spominjajo na kaktuse, imajo mleèki popolnoma drugaèen cvet.
Glede na zgradbo stebla in prisotnost areol so kaktusom najbližji Madagaskarske rastline iz Rodov Pachypodium, Alluaudia in Didiera.
Razen že omenjenega Rhipsalis baccifera kaktusi rastejo le v obeh Amerikah. V Indiji, Avstraliji, v Mediteranu in v južnih delih Azije rastoèi kaktusi so prenešeni in so v Avstraliji skoraj povzroèili ekološko katastrofo. Že v devetnajstem stoletju so prinesli v Avstralijo košenilne opuncije zaradi proizvodnje košenilnega barvila, ki ga proizvajajo uši košenilke. Opuncije se zelo uspešno razmnožujejo vegetativno, torej z delitvijo èlenkov, so pa neužitne za lokalno favno, kar je povzroèilo nekontrolirano širjenje opuncij.
V Mediteranu še vedno sadijo opuncije kot žive meje.
Najveè vrst kaktusov raste v Mehiki, posebno v pokrajini Tehuacan, prilagodili pa so se tudi hladnejšim podroèjem osrednje Severne Amerike (Texas, nova Mehika, California, Arizona), nekateri pa rastejo celo v Montani, Idahu, Utahu in Coloradu prav do Kanadske meje. V tropskem delu srednje Amerike preidejo kroglasi kaktusi v strbrièarje in epifite. V južni Ameriki so najbolj zastopani v Argentini in Peruju, uspevajo pa celo do južne Patagonije. Za Brazilijo so znaèilni predvsem že v Kolumbovih èasih odkriti melokaktusi, zanimivi kaktusi s posebnim organom cefalium, ki je še najbolj znaèilen za rod Discocactus.
Kaktusi
rastejo tudi v podroèjih, kjer pade manj kot
Kaktus je biološko zelo zanimiva rastlina s posebnim CAM (crassulaceae acid metabolism) metabolizmom, ki omogoèa preživetje rastlin v zelo vroèih in suhih okoljih. Rebrasta oblika, soèno tkivo in ta vrsta metabolizma omogoèajo shranjevanje zaloge vode, ki omogoèa preživetje dolgih sušnih obdobij. Poleg kaktusov v sušnih podroèjih rastejo druge kserofitne rastline, vsem pa je znaèilna CAM (Crassulaceae acid metabolism) presnova. Osnovna funkcija te presnove je dnevna presnova ogljikovega dioksida in vode v sladkor, ponoèi pa se vrši transpiracija. Stome, ki omogoèajo dihanje rastline in izmenjavo plinov, se podnevi zaprejo, kar prepreèi nepotrebno izhlapevanje vode iz povrhnjice. Ponoèi se stome odprejo in omogoèijo izmenjavo plinov. Ta proces povzroèi tudi poletno stagnacijo, ki prepreèi veèjo izgubo vode v poletni vroèini. S tako presnovo lahko kaktus preživi dolge mesece ali celo leta brez vode.
Steblo kaktusov ima osrednji soèni stržen, okoli katerega teèe žilno snopje, ki omogoèa pretok metabolitov. Žilno snopje lahko s staranje rastline oleseni in tvori oporo mehkem soènem tkivu. Okoli stržena se nahaja soèno tkivo, ki skrbi predvsem za skladišèenje vode. Zunanja trša skorja vsebuje klorofil, ki omogoèa fotosintetsko presnovo ogljikovega dioksida in vode v sladkorje.
Skica desno: prerez kaktusa shematsko. A-temenski meristem, B- povrhnjica, C-steblo, D-koreninski sistem
CAM presnovo uporabljajo tudi rastline iz družin Crassulaceae, Agavaceae, Euphorbiaceae, Liliaceae, Orchidaceae in Vitaceae.
Cvetovi kaktusov so glede na veliko porabo vode v èasu cvetenja sorazmerno veliki, pri nekaterih kaktusih noèni, obarvani od bele, rumene, rdeèe in rjave barve. Kaktusi ne vsebujejo modrih antocianskih barvil, zato noben kaktus ne cveti v modri barvi.
Kaktusi
so veèletne rastline in živijo od nekaj let do preko 300 let. Nekateri manjši
kaktusi cvetijo že v drugem letu starosti in živijo od 10 do 25 let, veliki
stebrièarji pa lahko cvetijo šele po petdesetem letu starosti in doživijo nekaj
stoletij. Kaktusi rastejo zelo poèasi. Veliki Arizonski stebrièar saguaro (Carnegia gigantea) zraste v prvem
desetletju le približno
Skiciran prerez cveta kaktusa Cintia napina. V poveèanem delu je prikazana plodnica z zametki semen.
Cvetovi
kaktusov so - razen nekaj zigomorfnih vrst - radialno simetrièni, veèinoma
lijaste ali cevaste oblike. Izrašèajo lahko iz starih ali novih areol, ki pa le
pri nekaterih vrstah kaktusov poženejo veè cvetov iz areole naenkrat
(Weingartia, Nepoprteria in še nekateri). Cvetovi so veliki od nekaj mm
(nekatere vrste Rhipsalis, Mammilaria ) do preko
Cefalij je poseben zgošèen meristemski organ, ki ga imajo le nekatere vrste srednje- in južnoameriških kaktusov. Cefalij je meristemska cvetna baza, ki producira le cvetje in plodove, namesto bodic pa tvori gosto volno in šèetine. Pri rodu Melocactus steblo kaktusa po zaèetku rasti cefalija ne raste veè.
Plodovi so veèinoma suhi ali soèni, jagodaste oblike in vsebujejo od nekaj semen, v nekaterih primerih pa do veè tisoè semen. Plodovi lahko vsebujejo sladkorno pulpo in jih v naravi jedo živali, uporabljajo pa se lahko kot hrana (Opuntia ficus-indica).
Seme kaktusov je drobno, od premera
Na sliki levo je prerezano seme Tephrocactus geometricus.
Kaktusi
so z evolucijo razvili bodice, s
katerimi se zašèitijo pred živalmi in pred premoènim soncem. Bodice niso
znaèilni le za kaktuse, saj jih imajo tudi druge rastline, vendar so pri
kaktusih bodice produkt areol, ne kambija. Bodice izrašèajo lahko postopoma,
tako da se lahko pojavijo na veè deset let starem delu stebla. Dolžina bodic
pri nekaterih kaktusih preseže
Bodice in kaktusom podobno obliko ima tudi precej rastlin iz družine Euphorbiaceae, zato jih ljudje pogosto zamenjujejo s kaktusi. Prav tako med kaktuse ne spadajo aloje, agave, rastline iz družine Crassulaceae (kalanhoje, krasule, graptopetali in druge vrste) ter živi kamenèki (Mesebrianthemaceae).
Posebnost kaktusov je organ areola, ki se pojavi samo še pri treh rastlinskih družinah. Areola je organ, ki tvori bodice in pri nekaterih kaktusih liste, ki pa pri veèini olistanih kaktusov odpadejo.
Kaktusi so razvili rebra, ki so nastala s preoblikovanjem valjastega stebla v kroglasto obliko. Rebra poveèajo fotosintetsko površino rastline, omogoèajo pa krèenje in raztezanje stebla. V sušnem obdobji kaktus izgubi precej vode iz soènega tkiva, zato se steblo skrèi, po dežju pa se zaloga vode obnovi in se steblo lahko razširi. Število reber je tipièno za vrsto kaktusa. Na primer Astrophytum myriostigma ima najpogosteje le pet reber. Število reber se s starostjo rastline pogosto veèa po Fibonaccijevem zaporedju.
Veliki
Arizonski kaktus saguaro
lahko v enem dnevu vsrka preko
Koreninski sistem kaktusov ima dve funkciji, prevodno in oporno. S korenino se kaktus vraste v podlago, ki je lahko pešèena, skalna, ilovna, lahko pa se kot epifit vraste tudi v drevesno skorjo. Korenina je lahko repasta, korenasta ali lasasta, pogosto pa se pojavi kombinacija globoke glavne korenine z tankimi koreninami v plitvi zgornji plasti zemlje. To se pojavlja predvsem pri visokih stebrièarjih, ki v enem dnevu lahko naèrpajo skozi korenine veè ton vode v steblo predvsem s plitvimi koreninami, glavna korenina pa služi za oporo in za srkanje vode iz globine. Zadebeljene korenaste in repaste korenine imajo nekateri kaktusi iz skrajno sušnih podroèij, saj v debelem delu korenine shranijo nekajkrat veè vode, kot jo lahko shrani steblo (Neochilenia, Pterocactus, Gymnocactus in drugi).
Veèino vode vsrkajo koreninski laski, ki poženejo iz površine glavne korenine v nekaj urah po dežju. Izgubo vode skozi povrhnjico zmanjšuje tudi vošèena prevleka, ki jo tvori epidermis nekaterih vrst kaktusov.
Kaktusi so z evolucijo deloma izgubili liste in jih najdemo le še pri poddružini Pereskioideae, pri opuncijah pa so se ohranili v zelo okrnjeni obliki. Veèina kroglastih kaktusov je liste popolnoma izgubila.
Rast
kaktusov je odvisna od svetlobe, toplote, hranilnih snovi, predvsem pa od vode,
torej od padavin. Svetloba je osnova za fotosintetsko presnovo ogljikovega
dioksida in vode v sladkor. Temperatura vpliva predvsem na hitrost kemijskih
procesov v rastlini. Optimalna temperatura rasti je od vrste do vrste drugaèna,
v splošnem pa se rast zaène nad
Hranilne snovi so potrebne za tvorbo tkiv, vendar so kaktusi v splošnem prilagojeni na pusta pešèena tla. Rastejo v tleh, kjer je zelo malo humusnih snovi in je pogosto edina organska snov v zemlje le ostanek odmrlih koreninskih laskov iz prejšnjih sezon.
Kaktusi so poletne rastline. Rast kaktusov je odvisna predvsem od padavin v toplih sezonah. V krajih, kjer so padavine pretežno pozimi, poleti pa jih ni, kaktusi ne uspevajo. Veèina kaktusov ima rastno sezono spomladi in jeseni, poleti pa se zaradi visoke temperature rast ustavi. V krajih, kjer ni padavin tudi po veè let, prejmejo kaktusi vodo z meglo (Èilski obalni pas).
Kaktusi rastejo v pušèavah in polpušèavah, kjer so velike razlike med dnevno in noèno temperaturo obièajne. V takih predelih noèna temperatura pogosto pade pod zmrzišèe. Kaktusi so se prilagodili tudi na take pogoje in uspevajo v podroèjih, kjer pade temperatura tudi do 30 stopinj pod zmrzišèe. Taki kaktusi se na prezimovanje pripravijo postopoma, s koncentriranjem celiènih sokov, v osnovi pa morajo imeti tudi celiène stene prilagojene za take procese. Skrajno prezimni kaktusi rastejo v severnih delih Arizone, nove Mehike in Texasa, našli so celo rastišèa opuncij v Kanadi. V južni Ameriki uspevajo kaktusi v visokih Kordiljerah do južne Patagonije. Ti kaktusi lahko v skalnjaku z globoko drenažo prezimijo na odprtem tudi v Sloveniji.
Slika desno: Sclerocactus schlesseri prenese v naravi veè kot 20 stopinj pod nièlo.
Kaktusi so igrali pomembno vlogo v civilizacijah, ki so živele na podroèjih kaktusov. Azteška kultura je zapustila precej del, ki vkljuèujejo simbole kaktusov. Mesto Tenochtitlan, danes Mexico City, je bil osnovan na prerokbi Azteškega vraèa in je vkljuèevala kaktus. Zgodba pravi, da naj bi iz severa priseljeni Azteki po prerokbi vraèa postavili svoje mesto na kraju, kjer je na vrh visokega kaktusa priletel in sedel orel s kaèo v krempljih. Ta kraj je bil na visoki mehiški planoti, kjer stoji danes eno najbolj onesnaženih mest na svetu - Mexico City.
Prvi kaktus (Melocactus) je v Evropo prinesel že Krištof Kolumb. Po odkritju so kaktusi vzbudili precej zanimanja. Kaktuse so kot novost kupovali bogataši in kot najdražji kaktus je bil prodan Ariocarpus kotschoubeyanus, ki je dosegel ceno, ki je v zlatu pomenila veè kot je bila teža kaktusa.
Kaktusi so se in se še uporabljajo kot zdravilo, hrana za živali, oleseneli kambij pa kot les za gradnje in kurivo. Severnoameriški indijanci, predvsem Vièoli, uporabljajo kaktus Lophophora williamsii kot božanski kaktus Peyotl v svojih obredih, saj vsebuje halucinogene alkaloide, predvsem meskalin. Za izdelavo rdeèega barvila so se uporabljale uši košenilke, ki se hranijo z opuncijami. S širjenjem bele civilizacije in govedoreje protu zahodu severne Amerike je nastal tudi kultivar opuncije brez bodic, ki naj bi postal hrana za ovce. Da bi govedorejci prepreèili razvoj ovèarstva, so celotno populacijo rastlin od lastnika odkupili in jo takoj unièili. V zdravilstvu se uprabljajo nekateri kaktusi, predvsem Selenicereus grandiflorus pri zdravljenju hipertenzije.
Kaktusi so zajeti v konvenciji o zašèiti ogroženih rastlin CITES, katerega je sprejela tudi Slovenija. Na seznamu je precej ogroženih vrst kaktusov (na primer cel rod Ariocarpus, Discocactus, ostali rodovi so vpisani po vrstah). Vseeno precej kaktusov izgine zaradi gradenj ali zaradi nekontroliranega izkopavanja rastlin v hortikulturne namene.
V zaèetku mojega gojenja kaktusov sem tako kot veèina zaèetnikov naletel na velike težave pri izbiri prsti za svoje rastline. Enako kot marsikateri gojitelj sem na kaktusih preizkušal razne mešanice prsti, èeprav sem v literaturi našel navodila za pripravo osnovne zmesi. Ti poizkusi mi niso dali kaj dosti rezultatov, nekaj zaradi nenatanènosti in nesistematiènosti, predvsem pa zaradi nepoznavanja lastnosti preizkušanih vzorcev prsti. K resnem delu sem se spravil, ko sem prviè naletel na dokaj natanène analize tal naravnih rastišè nekaterih sklero - in pediokaktusov. Kot kemika so me presenetili visoki, ponekod celo polovièni deleži apnenca v prsti in temu odgovarjajoèe visoke vrednosti pH. Zato sem skušal najprej ugotoviti spremembe v reakciji tal zaradi vpliva apnenca, nato pa sem delo razširil na vse vrste osnovnih komponent prsti. Prišel sem do zelo zanimivih rezultatov in zakljuèkov, ki mi pri vsakdanjem delu s kaktusi pomagajo, da lastnosti neke mešanice prsti vnaprej kar predpostavim. Meritve popolnoma potrjujejo teoretiène kemijske razlage in se v nièemer ne skregajo z biološkimi in fizikalnimi dogajanji v tleh. Torej se da tudi biološke procese kemijsko ovrednotiti in razložiti.
OPIS SESTAVIN PRSTI
APNENEC, CaCO3
je navidezno najpogostejša kamnina naših krajev. Zaradi svoje alkalnosti ga veèina rastlin ne prenaša in ga zato vegetacija ne prekrije povsod, posebno v sušnih krajih ne. Gradi usedlinske kamnine, ki prekrivajo velike površine zemeljske skorje. V amorfni obliki ga poznamo kot kredo, v kristalni pa kot marmor, aragonit in bolj ali manj neprosojen apnenec, ki gradi naše gore in kras. V èisti vodi se slabo topi (0,00012 g/l raztopine), dokaj dobro pa se topi v dežnici zaradi prisotnosti ogljikovega dioksida CO2. Tako nastaja hidrogen karbonat Ca(HCO3)2, ki v naravi povzroèa trdoto vode in nastajanje kraških jam. Apnenci se krajevno zelo razlikujejo po poroznosti, lomu svetlobe, èistoèi, itd. V reènih naplavinah je pomešan s silikatnimi kamninami kot so kremen, porfir, granit in drugimi. Èeprav je v starejši literaturi opisan kor škodljiva snov v prsti, ga vendarle ne smemo zavraèati. Rastline potrebujejo za rast kar precej kalcija in najbolj enostavno ga dodajamo v obliki apnenèastega peska. Nekateri sicer priporoèajo druge kalcijeve soli, npr. sulfat (sadra) ali fosfat, vendar teh rastline ne prenašajo dobro ali pa so preslabo topne. Edina slaba lastnost apnenca je v alkalnosti. V kolikšni meri bo apnenec nevtraliziral in naalkalil prst, pa je dosti bolj odvisno od površine zrn kot od utežnega deleža apnenca v zmesi.
V apnencu raste v naravi tudi precej vrst kaktusov. V glavnem so to debelokorenaste severnoameriške vrste iz rodov Lophophora, Glandulicactus, Ariocarpus, Astrophytum, Ephithelantha, Pediocactus, Roseocactus, Sclerocactus, in nekatere vrste iz rodov Echinocereus, Coryphantha, Echinofossulocactus, Escobaria in Mammillaria. Verjetno tudi marsikatera južnoameriška vrsta raste v alkalni prsti, vendar o tem še nimam nobenih podatkov.
GNOJ
je zelo uporabna reè in tudi kaktusi v njem kar dobro uspevajo. Slaba stran gnoja je v tem, da hitro sprhni in kaktusi kar potonejo v lonce. Èe upoštevamo, da je zaradi nastajanja amoniaka pri razpadanju proteinov rahlo alkalen in mu primešamo malo humusa ali kislo ilovico, kažejo kaktusi odlièno rast. Alkalije v gnoju so šibke in jih nevtralizira že malenkosten dodatek humusa, v samem gnoju (pH 8,5) pa se rast nekaterih kaktusov ustavi (npr. melonarji). Ob pravilni vzgoji kaktusi, posajeni v uležan gnoj, ne gnijejo. Kljub temu so poskusi z rastlinami, posajenimi v razliène bogato in slabo hranilne substrate pokazali, da kaktusi potrebujejo za hitro rast predvsem dovolj vode, torej substrat s èim veèjo moèjo vpijanja vode (humus, šota), gnojila pa ostanejo neizkorišèena. Splošno mnenje, da je mogoèe kaktuse 'napihniti' z gnojili, se mi zdi malce iz trte zvito. Vendar to še ne pomeni, da kaktusi ne potrebujejo nobenih hranil. Moji kaktusi dobijo v prsti vsaj desetino gnoja. Podobne lastnosti kot gnoj ima tudi kompost.
HUMUS
nastaja pri razpadanju naloženih plasti odmrlih rastlin ali rastlinskih delov. Bolj predelana oblika humusa je šota, ki nastaja v moèvirjih iz šotnega mahu, konèna oblika humusa pa je premog. Humus je sestavljen iz huminskih kislin komplicirane sestave in visoko molsko maso. Obnaša se kot ionski izmenjevalec; pri raztapljanju v vodi sicer netopne kisline moèno disociirajo in proste vodikove ione lahko zamenjajo razni kovinski kationi. Pri nakisanju se na humine vezane kovine spet izloèijo. Zaradi teh lastnosti so humusi zelo kisli. Pri tem je vseeno, ali je to bukov, hrastov ali smrekov humus, pa tudi podlaga in kraj ne vplivata na kislost. Kislo delovanje humusa preneha šele tedaj, ko se popolnoma razkroji. èe ga mešamo z drugimi zemljami, bo le moèno apnenèasta prst sèasoma nevtralizirala huminske kisline. Zaradi visoke sposobnosti vpijanja vode in znaèilne zraènosti je humus nepogrešljiva sestavina vsake prsti, saj vztrajno zadržuje rekcijo tal v kislem obmoèju. Z zraèenjem prsti zaradi zalivanja mikrobom ne dovajamo samo prepotrebnega kisika, ampak tudi izrinemo ogljikov dioksid, ki nastaja pri dihanju teh mikroorganizmov in pri razpadanju humusa.
ILOVICA
je glinena prst s primesmi peska in organskih snovi. Lastnosti ilovice so odvisne od sestave primesi. Biološko je zelo aktivna. Za primer - v kilogramu vzorca neke rodovitne vrtne ilovice so našteli kar 1500.000.000 bakterij in gliv, 50.000 ogorèic, 220 skakaèev, 14 stonog, 5 polžev in 2 deževnika. Gojitelji jo uporabljamo kot osnovno sestavino prsti za kaktuse. Ker vsebuje ogromno število živalic in mikroorganizmov, med njimi tudi škodljive strune, nematode, èrve in glive, nekateri avtorji za tako prst priporoèajo sterilizacijo s paro ali celo tretiranje z insekticidi. S sterilizacijo popolnoma unièimo tudi vse bakterije in delno tudi glivice, kar pa je nepotrebno oz. celo škodljivo, saj te organizme potrebujemo za nadaljni razvoj in predelavo snovi v prsti. Èe želimo unièiti veèje škodljive živalice (polže, strune, nematode, uši), pa lahko uporabimo kakšen granulirani poèasni insekticid. Sam uporabljam bolj enostavno metodo: prst pred uporabo presušim na vroèem zraku v rastlinjaku. Izsuševanje hitro unièi na vlažno okolje vajene živali.
KREMEN IN DRUGI PESKI
Za uspešno gojenje kaktusov je zelo pomembna struktura substrata. Idealna prst naj bi bila dovolj prepustna in zraèna, vpijala naj bi mnogo vode, a jo hitro izgubila, da ne bi kaktusi zgnili. Takšno prst je težko pripraviti. Sestava prsti naj bo dobro premišljena glede na naèin vzgoje. Kaj to pomeni? Za gojenje na okenskih policah ali v malih rastlinjakih je potreben drugaèen substrat kot v velikih rastlinjakih z majhnimi nihanji temperature in vlage. Tudi lonci so razlièni-namesto glinenih se veèinoma uporabljajo plastièni in stiropor. Profesionalni vrtnarji izkorišèajo nekatere nove izkušnje in pri gojenju kaktusov in uporabljajo kot substrat pretežno humus, šoto, higromul in celo pluto-zaradi velike sposobnosti vpijanja vode. Prav tu izkorišèajo lastnost kaktusov, da za rast potrebujejo predvsem veliko veè vode in svetlobe kot pa gnojila. V ljubiteljskih rastlinjakih uporabljamo predvsem moèno pešèeno prst z majhno vpojnostjo vode.
VODA
Kaktuse je najbolje zalivati z dežnico, saj vodovodna voda vsebuje nekaj raztopljenega kalcija. Zalivanje s tako vodo pušèa na rastlinah grde apnene pege, hkrati pa je za takojšnje zalivanje premrzla. Pri starejših rastlinah nastopi še problem zaradi nasièenja zemlje s kalcijem in previsoke alkalnosti, saj stare kaktuse redkokdaj presadimo. Sivkaste naslage apnenca na bodicah ponavadi nastanejo prej zaradi prisotnega apnenca v zemlji kot pa zaradi trde vode, saj smo že ugotovili, da se moène zemlje za kaktuse le poèasi zaapnijo, ker jih le poredko zalivamo. Zato so si naši predniki izmislili kar nekaj receptov za pripravo vode za zalivanje, saj dež pada po pravilu le takrat, ko imamo vode že tako na pretek. Ena od takih metod je prekuhavanje trde vode. Ker se mi je zdelo neverjetno, že zaradi topnosti apnenca, da se veèina apna izloèi, sem to staro metodo preveril z analizami. Rezultati so potrdili mojo predpostavko: s prekuhavanjem vode ne naredimo skoraj niè. Po zavretju se zniža kolièina raztopljenega apnenca za slabih 10%, po polurnem vretju pa le za 50%. Prav neverjetno je, da že celo stoletje uporabljamo metodo, ki pravzaprav ne da skoraj nobenega rezultata. Èe se na stenah nabere skorjica apna, še ne pomeni, da je razapnjevanje res uèinkovito. Nekateri zagovarjajo to metodo s tezo, da prevretje unièi mikroorganizme. Teh v resnici skoraj ni. Ljubljanska voda, npr., vsebuje obèasno zanemarljivih nekaj klic na gram vode. Edina dobra stran prekuhavanja je izganjanje klora, ki je vèasih prisoten v vodi, vendar se mi zdi to le razmetavanje energije. Postana voda je še slabša rešitev; izloèi se le 10% apna po tednu dni.
Seme potrebuje za kalitev predvsem vodo in ustrezno temperaturo. Plodovi dozorijo veèinoma koncem rastne sezone. Kljub obèasnim ugodnim pogojem mora seme poèakati nevzkaljeno na naslednje ugodno obdobje. To omogoèijo snovi v semenu, ki zaèasno prepreèijo kaljenje navkljub morebitni vlagi. Temu pojavu pravimo dormanca semena - torej naravna zašèita semena, da vzklije v ustreznem èasu.
Pri setvi seveda dormanca zelo moti, saj prepreèi enakomerno kaljenje semena, ali pa seme sploh ne kali. Obstaja veè naèinov, kako skrajšati dormantni èas. Najuèinkovitejše je pregrevanje, zamrzovanje in drobljenje semena. Za nekatere posebne vrste je uèinkovito namakanje v destilirani vodi, žvepleni in fosforni kislini itd. Vse te metode so priporoèene za poveèanje kaljivosti, kar seveda ne drži. V navidezno nekaljivem svežem semenu je nad 90% živih embrijev. S temi metodami skrajšamo dormantno dobo, ne poveèamo pa kalivosti. Vsekakor pa poveèamo uspeh pri setvi.
Dormanca je kemijska ali mehanska zašèita semena, ki povzroèi, da seme vzkali le po odstranitvi te zapore.
Mirovanje
svežega semena me namreè zelo moti. Zelo dolgoèasno je èakati leto ali dve, da
se pojavijo prvi sejanci, pa èeprav jih je potem kar preveè. Nekatere vrste so
pri tem zelo vztrajne, npr. melonarji, nekatere mamillarije, parodije,
lobivije, opuncije itd. Pri opazovanju kalenja parodij in melonarjev sem
ugotovil, da ti kale šele potem, ko se prekuhajo v zaprti posodi na julijski
vroèini in potem nemoteno kljub vroèini rasejo dalje. Zato sedaj seme pred
setvijo zaprem v majhne steklene posode in jih postavim pod streho rastlinjaka
na direktno sonce. Zrak v posodi se tako segreje na cca 56-
Setev domaèega semena seveda skriva pasti. Tudi meni se je namreè dogajalo, da sem poleg pešèice zanimivih sejancev pridelal na tisoèe nezanimivih zelenih mamilarij in gimnokalicijev. To ni posledica bolezni ali nekaljivega semena. Prvi sejanci prerastejo in zadušijo kasneje vznikle rastline in jih moramo zato predèasno pikirati, še preden vzkalijo vrste z dolgo dormanco. Poleti so sveži sejanci zaradi visoke temperature in hitre izsušitve še bolj obèutljivi za bolezni kot pri pomladanskih setvah. Vroèina povzroèa poletni zastoj rasti in v teh pogojih se zelo hitro razvija fuzarij in gniloba. Najbolj ogrožene so vrste, ki sicer najbolje kalijo pri nizki temperaturi, sploh pa tiste, ki so že v normalnih pogojih obèutljive za fuzarij, npr. Neolloydia, Ariocarpus, Echinomastus, Echinocactus, Cephalocereus itd. Pri vsakem zalivanju se gniloba širi in noben fungicid ne pomaga veè, dokler sejanci v ugodnih pogojih ne poženejo nove korenine.
Po mojih opazovanjih ima veèina vrst dormanèno dobo od nekaj mesecev do dobre pol leta, torej do naslednje sezone. Med te vrste bi uvrstil rodove Aylostera, Dolichothelle, Echinocereus, Epithelantha, Gymnocalycium, Horridocactus, Matucana, Neochilenia, Neoporteria, Notocactus, Pyrrhocactus, Rebutia in Sclerocactus. Hitreje kalijo Copiapoa, Echinofossulocactus, Leuchtenbergia, Lophophora, Obregonia, Strombocactus in Sulcorebutia, ponavadi že v prvih tednih po setvi. Fraileje kalijo že v dveh dneh, Astrophytumi pa so bolj muhasti. Najbolj žilavi so Escobaria, Gymnocactus, Krainzia, Lobivia, Mammilaria, Neolloydia, Opuntia, Parodia, Pediocactus in Setiechinopsis. S pregrevanjem semena naredimo najveè ravno v tej zadnji skupini, sicer jih lahko èakamo veè let. Za druge vrste še nimam nobenih izkušenj, pa še te lahko prevarajo, saj se klima pri setvah obnaša vsako leto drugaèe.
Najhitrejši naèin razmnoževanja je generativno razmnoževanje s kalitvijo semena. V naravi za razširjanje semena skrbijo živali, veter in voda, seme pa kali v le ugodnih pogojih. Vzkali le malo semen in veèina sejancev ne preživi prvega meseca ali leta.V kulturi je setev kaktusov sorazmerno enostavna in praviloma tudi precej uspešna, èe jo primerjamo z pièlimi možnostmi preživetja v naravi. Tu se ne bom poglabljal v podrobnosti setve in gojenja mladih, nežnih rastlinic, saj so navodila o setvah in nadaljnem gojenju napisana v vsaki knjigi o kaktusih.
V splošnem lahko reèem, da je setev neke vrste kaktusov najuspešnejša v èasu, ko je rast odraslih primerkov iste vrste najhitrejša in èe znamo gojiti neko vrsto kaktusov, tudi setev ni problematièna. To dejstvo pri kaktusih ni tako oèitno, zelo opazno pa je pri testudinarijah, ki praviloma vzkalijo le jeseni, ko se pri nas priène njihova rastna sezona.
Razširjenost kaktusov uravnavajo temperatura, kolièine padavin, vrsta prsti in svetloba. Èeprav rastejo v zelo raznovrstnih klimah, kot na primer v sonènih andskih visokogorjih, vroèih pušèavskih predelih Mehike, pa do obalnih tropskih predelov srednje Amerike, pa so v principu vezani na zelo specifièno okolje. Težko torej trdimo, da bi neka vrsta kaktusa uspevala tudi v bolj ugodnem okolju; lahko pa uspeva v zelo podobnem okolju nekje drugje, kot na primer v Sredozemlju, Afriki, Srednji Aziji ali Avstraliji. Ne moremo trditi, da bi se Coryphantha vivipara lahko razširila v argentinski ali brazilski aridni flori, èe bi jo tam umetno zasadili, saj so vsi mehanizmi te rastline naravnani na drugaèno okolje. Potemtakem bi se precej vrst kaktusov lahko razširilo in postalo samoraslih tudi v našem primorju, vendar se je izkazalo, da se ohranijo in razrastejo le nekatere vrste opuncij. Tu se ne postavlja le vprašanje zasenèenja in izrivanja zaradi bujnega rastlinja, ampak tudi preveliko odstopanje ostalih okolišèin, ki pogojujejo razširjenost kaktusov. Edinstven primer v Avstraliji, kjer so morali prièeti domaèini z pravo biološko vojno proti pobezljanim opuncijam, ki so se razrasle po poljih, je le izjema. Opuncije uporabljajo tudi v vroèi Španiji in severni Afriki za žive meje, vendar jih morajo umetno vzdrževati. Miselnost, da bi se kaktusi razširili tudi v bolj ugodnih pogojih, je vprašljiva, saj ni nikjer natanèno definirano, kaj za kaktuse sploh pojem 'ugodnejši pogoji' pomeni.
Ravno ta raznovrstnost kaktusov nam povzroèa hude težave pri vzgoji v rastlinjakih. Rastlinjak nam omogoèa vroèo, obenem pa tudi suho klimo, tako da lahko vodo, kljuèni faktor preživetja v pušèavi, doziramo po lastni presoji. Pogosto se pojavijo oèitne razlike med rastjo raznih vrst kaktusov, vèasih pa je posledica celo odmrtje rastlin. Vzrok takšnim dogodkom moramo iskati le v odstopanjih od klime, katere so ti kaktusi vajeni v naravi.
V èasu, ko vzkali seme, mora ostati okolje vsaj
nekaj èasa vlažno. V letih, ko po kratkotrajnem vlažnem obdobju nastopi
dolgotrajna suša, je preživetje sejancev vprašljivo. Pri opazovanju sejancev v
naravi so ugotovili, da je dolžina sušnega obdobja, ko sejanec še preživi,
odvisna od trajanja predhodnega vlažnega obdobja od kalitve dalje. V naravi
sejanci rastejo zelo poèasi. Po enem letu življenja v Arizoni je saguaro visok
le
Pogosto je v naravi najboljši èas za kaljenje pozno poletje. Jeseni nastopijo deževni dnevi in vlaga v zemlji se dalj èasa ohrani. Pogosto se zgodi, da poletni sejanci v jesenski suši odmrejo. Možnost preživetja v naravi je borna, saj od nekaj milijonov semen, ki jih lahko marsikateri kaktus pridela v svojem življenju, preživi le nekaj rastlin. Na nekem podroèju se kaktusi razširijo, èe je vsaj ena desetina vseh sezon ugodna klima za preživetje sejancev. Natanènejša opažanja v naravi so pokazala, da je preživetje celih populacij kaktusov odvisno od celoletne klime v èasu kaljenja semena. Drobna rastlinica lahko preživi teden ali dva suše le po daljšem deževnem obdobju. Tako lahko na primer sejanèek saguara preživi en teden suše, èe je od kalitve dalje preživel 50 dni v vlažnem okolju. Ko so v Arizoni pregledali razne populacije saguarov in statistièno povezali starost populacij z vremenom v preteklih letih, so ugotovili, da so preživele le tiste populacije, ki so vzklile v ugodnih letih z daljšimi vlažnimi obdobji.
Struktura tkiv kaktusov se v grobem ne razlikujejo od strukture tkiv drugih rastlin. Osnovna enota je celica. Tkiva nastajajo v podroèjih delitve celic - tvornih tkivih oz. meristemih. Pri kaljenju semena se po delitvi temenskega in koreninskega tvornega tkiva pojavijo takoimenovana periferna tvorna tkiva, ki oblikujejo rebra, areole, bodice, cvetove in druge organe rastline. Soènost tkiv se ohranja predvsem zaradi posebnega kemizma presnove, delno pa tudi zaradi evolucijske prilagoditve strukture organov za preživetje v sušnih pogojih.
Za popolno razumevanje rasti in ohranitve soènosti moramo poznati strukturo tkiv in organov v steblih kaktusov. Za opazovanje tkiv lahko uporabimo katerikoli kaktus, ker imajo vsi podobno strukturo tkiv ne glede na velikost ali obliko rastline. Med vrstami sicer obstajajo razlike v obliki organov, vendar je v nekaterih primerih za opazovanje potrebno veliko prakse in posebna oprema, katere si amaterji ne moremo privošèiti. Zato smo paè omejeni na enostavne meritve in opazovanja tkiv v okviru možnosti, ki jih ponuja optièni mikroskop, barvila in enostavni laboratorijski pripomoèki.
Celica je osnovna enota organizma. Zgrajena je iz jedra, citoplazme (protoplazme) in celiène mrenice (metaplazma). Citoplazma je prosojna zdrizasta koloidna gmota, v kateri plavajo v raztopini raznih soli hondriosomi in razna celièna telesca - plastidi, ki opravljajo razne naloge. Hondriosomi so majhni brezbarvni koloidni delci, sestavljeni iz beljakovin, mašèob in ribonukleinskih kislin. Med plastide štejemo razne delce, ki so sposobni predelovati in sintetizirazi razne organske snovi. Jedro je bistveni sestavni del celice, ki v sebi nosi genetski material. V odrasli celici so tudi posebne votlinice - vakuole, kjer se znotraj nekakšne mašèobne bariere shranjujejo razne presnovne snovi, kot so sladkor, inulin, pigmenti, èreslovine, kisline, masti, smole, alkaloidi, kristali itd. Citoplazma zdravega organizma je v stalnem gibanju, ki ga povzroèajo predvsem intenzivni kemièno-fizikalni procesi presnavljanja. Na intenzivnost gibanja vplivajo predvsem svetloba, temperatura, elektrièna napetost itd.
Površina citoplazme izoblikuje napram zunanjem okolju posebno organizirano plast mašèobno-proteinskih molekul, ki tvorijo nekakšno polprepustno protoplazemsko membrano. Zunanjo oporo daje celici mrenica, ki je zgrajena iz celuloze, med vlakni celuloze pa se lahko v razliène namene vgrajuje pektin, lignin, kutin, polioza in suberin.
Desna skica prikazuje splošno obliko celice in njenih organov.
V celicah so še drugi organi, mašèobne vakuole, škrobna zrna itd, vendar se z njimi ne bomo posebej ukvarjali, prav tako ne z genetiko in podrobnimi kemijskimi ciklusi, ki potekajo v celici in posameznih organelih. Za razumevanje presnove je morda najpomembnejše delovanje raznih membran, preko katerih poteka prenos snovi.
Celièni sokovi se v zdravi rastlini neprestano gibljejo sem in tja. Med celicami in med posameznimi organeli se prenašajo razliène molekule in ioni, ki se lahko prenašajo enostavno z difuzijo preko membran, vendar le v primeru, ko so delci ali nosilci delcev v raztopini manjši kot so odprtine v membrani. Temu reèemo pasivni transport. Èe se èez membrano prenašajo velike molekule, kot npr škrob, proteinske molekule in sluzi, pa je direkten prehod skozi membrano nemogoè. V teh primerih se snov veže na membrano, na drugi strani pa se enaka molekula iz membrane izloèi, èemur pravimo aktivni transport. Struktura celiènih membran se lahko glede na trenutne razmere spreminja, kar seveda vpliva na prepustnost za vodo in druge snovi.
Strukturo notranjih slojev kaktusov v grobem lahko opazujemo že s prostim oèesom ali navadno lupo. Sveže prerezano rastlino lahko tudi obarvamo z kristalviolet barvilom in pustimo, da nekaj barvila vpijejo tudi žilni snopi. Najprej si oglejmo skico prerezanega kroglastega kaktusa s kratko obrazložitvijo strukture. Izrezi A, B, C in D so najpomembnejša obmoèja, kjer nastaja najveè mladih tkiv, zato si jih bomo ogledali v naslednjih poglavjih. V tekstu se bodo pojavljali pojmi, ki bodo marsikomu neznani, zato bodo napisani v kurzivi in bodo sproti obrazloženi.
Kaktusi so grajeni iz koreninskega sistema in nadzemnega stebla, ki je od primarne skorje (B) navznoter sestavljeno iz veèplastne skorje, prevodnega snopja (C) in sredice. Seveda so tu še drugi organi, kot so temensko tvorno tkivo (A), areole, aksile, žleze, bodice, cvetovi in plodovi, ki pa za neposredno razlago presnove niso toliko pomembni in jih bom obravnaval posebej.
V svojem okolju prejmejo kaktusi najveè vode v hladnih obdobjih, torej jeseni in pozimi. Kljub manjšim kolièinam padavin v tem èasu se zaradi nizkih temperatur vlaga v zemlji obdrži dalj kot v vroèih obdobjih z veè padavinami. Seveda to vpliva tudi na odpiranje rež in s tem tudi na ostale procese, zato v naravi kaktusi v teh razmerah rastejo bolj intenzivno kot v vroèih poletnih mesecih, ko se presnova zaradi zapiranja stom kljub obilnega dežja zmanjšuje. To pravilo seveda ne velja za vse kaktuse, saj so razmere na rastišèih kaktusov zelo raznolike, vseeno pa opazujem podobno intenzivno rast kaktusov v kulturi s podobnimi okolišèinami. Podobne razmere so merjene ravno v zelo suhi pušèavi Sonori, kjer je veèina dežja v letih meritev padla ravno jeseni in pozimi. Vreme v naravi je enako nepredvidljivo kot pri nas. Popreèja sicer kažejo veèino padavin poleti, vendar se najhujši nalivi pojavijo izven popreèja ravno v jeseni in zgodaj spomladi in tako v zemlji ostane veèja kolièina vode skozi daljše sušno obdobje.
Kaktusi
vsebujejo 90-94% vode, kadar so popolnoma rehidrirani. Pri izgubljanju vode
skozi dolga sušna obdobja lahko izgubijo toliko vode, da je ostane v rastlini
le 20%. Nesukulentne rastline odmrejo že pri polovièni izgubi vode. Popolnoma
izsušeni kaktusi v nekaj po dežju dneh nadomestijo izgubljeno vodo. Zemlja se
dovolj navlaži že po
Kaktusi se èez dan na vroèem soncu ogrejejo tudi do 15oC nad temperaturo zraka. Stome na površini kaktusov so èez dan zaprte, tako da je ohlajevanje povrhnice zaradi izparevanja vode minimalno. Kaktusi so sposobni preživeti zelo visoke temperature, kjer vsaka druga rastlina odmre zaradi koagulacije proteinov in zaradi drugih tkivnih poškodb. Odpornost tkiva na vroèino je neprimerno veèja kot pri vseh ostalih sukulentnih rastlinah, ki redkokatere prenesejo kaj veè kot 50oC, s tem da se žilavost pri rasti v vedno bolj ogretem prostoru veèa še hitreje kot pri mraznem utrjevanju. S poskusi je izmerjena za veè kot 3oC povišana toleranca tkiva na vsakih 10oC povišane dnevne in noène temperature okolja. Zmanjšanje življenske sposobnosti celic pri mejni temperaturi je merjeno z obema metodama, prevajanjem nevtral rdeèega barvila v tkivu in analizami noène akumulacije presnovnih kislin in obe metodi sta pokazali enake rezultate. Tako se je izkazalo, da utrjeni Sonorski Ferocactus covillei in wislizenii prenesejo celih 69oC pri rasti na 55/45oC, preden se priène pojavljati zmanjševanje življenske sposobnosti tkiva. Prav tako se poveèuje toleranca do visokih temperatur tudi pri sejancih in v koreninah, èeprav so korenine dosti bolj obèutljive kot zgornji del rastline. Temperatura prsti ponekod v pušèavah naraste celo preko 80oC in v najbolj vroèih predelih sejanci bolj obèutljivih rastlin lahko odmrejo, kor npr. sejanec Ferocactusa acanthodes, ki prenaša dnevno temperaturo do 65oC, odrastle rastline pa stopinjo ali dve veè. V vroèih tleh ni korenin v zgornji plasti zemlje.
Kaktusi, ki imajo v telesu dosti soènega tkiva, obièajno v sredici korenin ne vsebujejo veèje kolièine soènih parenhimskih celic. Povrhnjica korenine - rizoderma - ni prekrita s kutikulo in nima plasti kutina. Koreninski laski nastajajo nekaj mm nad vrhom korenine. Preden rizoderma popolnoma odmre, se prièno subepidermske celice postopoma spreminjati v plutaste, ki pa vseeno ostanejo žive, ker se poleg celulozne stene zaène nabirati plast suberina.
Kaktusi imajo veè tipov korenin:
- horizontalen sloj korenin v globini 5 -
- poleg horizontalnih imajo še vertikalno glavno korenino- vertikalne stranske vlaknate korenine poganjajo direktno pod rastlino in srkajo snovi iz zgornjih plasti zemlje. Najdemo jih pri nekaterih manjših kroglastih in valjastih kaktusih. - korenaste z malo stranskih korenin imajo Lobivije, Frailea
- gomoljaste, ki nastajajo z spreminjanjem lesene koreninske sredice v soèno tkivo. Soèno tkivo nastaja iz sekundarnega ksilema, ki nima vlaken. Najdemo jih le pri nekaterih tipih gomoljastih tefrokaktusov in opuncij.
- gomoljaste, ki nosijo veèino soènega tkiva namesto nadzemnega stebla. Najdemo jih pri peniocereusih
- gomoljaste s posebno strukturo, kjer je veèina sukulentnega tkiva v skorji korenine, nekaj soènih celic pa je tudi v sredici.
- adventivne, sekundarne zraène korenine.
V dolgotrajnih sušnih obdobjih se prst okoli korenin popolnoma izsuši. Kljub veliki razliki v vlažnosti in osmotskem pritisku med prstjo in koreninami pa ne pride do izsuševanja korenin, ker v suhih obdobjih rastlina ohrani le z lubjem zašèitene glavne in nekaj stranskih korenin. Pri padavinah se vrhnji sloj prsti popolnoma namoèi, spodnje plasti pa ostanejo suhe. Rastlina v nekaj dneh popolnoma obnovi zaloge vode s pomoèjo koreninskih laskov. Ti se razvijejo iz posebnih celic rizoderme (koreninski primordij), ki so skriti pod skorjo lubja starih korenin. Ko je voda dostopna, se vakuole trihoblastov napijejo vode, nakar pride do zelo hitrega podaljšanja celic. Koreninski laski so opazni že nekaj ur po namakanju, saj je za podaljšanje celic potrebno le malo celiène rasti.
Cefalij je v gosta spiralasta gomila plodnih areol na temenu, iz katere izrašèajo cvetovi. Pred nastankom cefalija rastlina ne cveti. Cefalij nastaja zelo poèasi, zato je tkivo pod cefalijem sestavljeno iz zelo majhnih,. meristemskim podobnih celic, iz pravajalnega snopja pa vodi k areolam cefalija zgošèen sistem žil. Psevdocefalij je tvorba, ki nastaja iz ene strani temena navzdol na steblih nekaterih velikih stebrièarjev iz rodu Cephalocereus in Espostoa. Cvetovi nastajajo na boènem delu stebla, vsaka areola pa je pokrita z gosto prevleko dlak. Tu sicer ni popolnima razjasnjeno, ali imajo vse vrste psevdocefalijev podobno zgošèeno tkivo kot pravi cefaliji, ali je to podroèje zgrajeno iz normalnih plodnih areol z bolj gosto dlakasto prevleko.
Kdaj prièno iz glavnega stebla izrašèati veje? Pri meritvah višine stebrièarjev na rastišèih so ugotovili, da veèina vej na Pachycereusu pringlei raste pri tleh na 1/5 višine glavnega stebla, pri Myrtilocactusu cochal pa na 1/10 stebla. Na ta naèin nastajajo tudi takoimenovani orglarji, katerim veèina stranskih vej izrašèa iz starejših blizu tal. Brstenje blizu tal je znaèilno za populacije stebrièarjev, ki rastejo v zelo vroèi klimi, med trnastim grmovjem rastoèi pa brstijo malo nad višino ostale vegetacije.
Naèin razvejanja stebla ni odvisen le od genetskih zapisov rastline, ampak, sodeè po variabilnosti kaktusov v naravnem okolju, tudi od vplivov okolja. Višina brstenja glede na vrsto okolja je le eden aspekt oblikovanja kaktusov, glede na verjetnost, da hormoni uravnavajo generalno obliko kaktusov, pa bi lahko postavili teze tudi o drugih uèinkih okolja pri oblikovanju kaktusov.
Razvoj stebrièarjev težko povežemo s prilagajanjem stebla glede na svetlobne razmere, dognano pa je, da je lahko višina variacij neke vrste na razliènih rastišèih z razliènimi svetlobnimi lastnostmi prilagojena na lokalne razmere. Višina drevesastih opuncij, ki rastejo na Galapaških otokih, je od otoka do otoka razlièna, saj je razlièno bujna tudi ostala vegetacija, ki te opuncije zasenèi.
V rastlinjakih skušamo pripraviti neko klimo, ki naj bi bila èimbolj podobna tisti v naravi. V grobem nam to sicer uspeva, vendar opažamo, da imajo nekatere rastline prav posebne zahteve. Z poskusi lahko potrebe teh rastlin le ugibamo. Bolj pameten naèin je ta, da poskušamo najti èimveè podatkov o klimi na rastišèih in da skušamo izmeriti klimo v svojem rastlinjaku. Najbolj pomemben podatek je nihanje temperature na tistem mestu, kjer so postavljene rastline. Hitrost rasti kaktusov je namreè neposredno povezana s temperaturo. Vlaga je manj pomemben podatek in nanjo ne moremo bistveno vplivati. Odvisna je od zunanje zraène vlage, predvsem pa od temperature v rastlinjaku. Ne glede na zunanjo zraèno vlago se pri hitrem povišanju temperature v rastlinjaku relativna zraèna vlaga ustrezno zmanjša in pade pri temperaturah nad 30oC pod 40%. Poletna dnevna klima v rastlinjakih je torej zelo podobna srednje-ameriški. Pomanjkljivost te klime je premajhna razlika med dnevnimi in noènimi temperaturami, ki v višinskih predelih srednje Amerike in v od ekvatorja bolj oddaljenih krajih povzroèijo izloèanje rose in ponekod tudi slane, od èesar je v veliki meri odvisna rast kaktusov. Pršenje rastlin z vodo, ko noèna temperatura v rastlinjaku poleti redko pade pod 15oC, ne uèinkuje enako. Dosti boljšo rast opažam pri rastlinah na prostem. Pomemben faktor pri rasti kaktusov je razmerje med osvetljenostjo, temperaturo in potrebo po vodi.
Dvomi glede gojenja kaktusov v naši zimski klimi se pojavljajo najveè zaradi višje relativne zraène vlage v naših krajih. V oblaènih jesenskih in zimskih dneh lahko visoka vlaga povzroèi resne težave, vendar le takrat, kadar se vreme hitro poslabša in nastopi dolgotrajno deževje. Škodljivi vpliv vlažnosti se pogosto napaèno tolmaèi. V sonènih dneh se proti veèeru vlaga poveèa do rosišèa, vendar se to dogaja tudi v naravi. Visoka vlažnost povzroèi obolenja kaktusov po dolgotrajnem oblaènem vremenu, kadar veè tednov ne posije sonce in v rastlinah ni nobenega gonila presnovnih procesov. Rastline so zasièene z vodo in z nepredelanimi organskimi kislinami v tkivu. Pri stalni visoki vlažnosti ter v odsotnosti svetlobe in toplote se izhlapevanje vode, ki je glavno presnovno gonilo, popolnoma prekine. V takih pogojih pride pogosto do fiziološkega odmiranja tkiva, redkeje pa do gliviènih napadov. Pri nizkih temperaturah se namreè veèina glivic ne razrašèa, zato obolele rastline zgnijejo ponavadi šele februarja v prvih toplih dneh.
Ponavadi
primerjamo pogoje v naših rastlinjakih z suho klimo v naravi. Res je, da je
relativna vlaga v okolici zelo visoka, v rastlinjakih pa ne, saj pade pri
sonènem ogrevanju rastlinjaka.V zaprtih ogrevanih rastlinjakih je relativna
zraèna vlaga skozi celo zimo okoli 60%. Pozabljamo, da s padanjem temperature
relativna vlaga hitro narašèa ne glede na absolutno kolièino vode v zraku. V
naravi so razlike med dnevno in noèno tempetaturo celo preko
Opomba: ta prispevek je neresen. Namenjen je tistim, ki radi raziskujejo, kaj je v nekem kupu odpadne šare koristnega. Namenjeno je tudi tistim, ki se dolgoèasijo in potrebujejo dobro uro zabave.
V nekaj letih si veèina aktivnih kaktusarjev nabere toliko izkušenj z gojenjem kaktusov, da se priène ukvarjati s podrobnostmi, ki se jih veèina zaèetnikov niti ne zaveda. Ko so osnovne potrebe pri gojenju ustrezno izpolnjene in je gojenje že rutina, se zaènemo ukvarjati s kaktusi bolj strokovno in si pomaga z raznimi sredstvi, ki so dandanes na razpolago, bodisi kemikalije, orodja, ali pa posebne metode. Razne informacije o izpolnjevanju posebnih zahtev pri gojenju zaenkrat niso nikjer posebej zbrane, zato sem zapisal nekaj postopkov, s katerimi si lahko pomagamo pri odpravljanju bolj trdovratrnih težav.
Prispevek temelji na ideji, da lepo zbirko kaktusov predstavljajo predvsem zdravi, vitalni primerki, kar omogoèimo s temeljitimi pristopi k gojenju. To pa pomeni tudi uporabo raznih sredstev, pripomoèkov in aparatur. Postopki so navedeni v grobem, zato priporoèam, da se oskrbe kaktusov po teh loti le tisti, ki ima že dovolj osnovnega znanja pri delu s kaktusi. Podrobnosti niso navedene, ker prepušèam izvajanje navodil iznajdljivosti izurjenih gojiteljev.
V
naših cvetlièarnah, vrtnarijah in specializiranih trgovinah je v ponudbi vedno
veè vrst kaktusov, ki pa so skoraj vedno okužene z raznimi zajedalci. Pri
nakupu izberemo vedno take rastline, ki imajo zajedalce vidne že na prosto oko,
ker so oèitno zelo odporni primerki in je zelo verjetno, da bodo tudi pri
gojenju pokazali zelo dobro rast. Tako tudi z gotovostjo vemo, da je primerek
zanesljivo okužen in bo potrebna temeljita obdelava z insekticidi. Preden
vnesemo tako rastlino v zbirko, jo izlonèimo, odstranimo okužen substrat in ga
takoj unièimo z žganjem v peèi pri
Pesek za pripravo substrata naj bo pokrit s folijo, da ga ne zmoèi dež.
Seme kupimo le pri najbolj zanesljivih dobaviteljih, najbolje pri tistih, ki navajajo tako imenovane poljske številke. Te nakazujejo, kje so v trenutku registracije rasle matiène rastline, iz katerih je bilo seme pobrano. Èeprav so bile nekatere poljske številke registrirane pred 30 leti in veè, obstaja verjetnost, da bodo primerki, zrasli iz tega semena, celo podobni matiènjakom, pobranim ob èasu registracije poljske številke.
Dosleden kaktusar tiste primerke v zbirki, ki nimajo znanega porekla, unièi. Prav tako unièi tudi primerke, ki ne ustrezajo pomenu vrstnega imena. Tako se na primer unièi primerke Echinocereus enneacanthus, ki nimajo devet bodic na areoli, unièi se neustrezno posivele Copiapoa cinerea, unièi se tudi pomanjkljivo smrdeèe Pairanthus foetidus in vse primerke Discocactus, ki niso plošèati. Taki primerki so verjetno netipièni primerki, mutanti ali pa križanci in ni smiselno, da po nepotrebnem zavzemajo prostor v rastlinjaku.
Bolj zahtevni gojitelji, ki sejejo le seme izredno zanesljivega izvora, gredo seme nabirat v naravo. Pri tem je treba seveda paziti na lokalne predpise o zašèiti rastlin, na CITES konvencijo, na ZVCP in ZUP, ki se jih zrel kaktusar dosledno drži. Tudi tu velja, da se primerke nedovoljeno uvoženih ali s konvencijami zašèitenih vrst komisijsko unièi z žganjem v peèi pri 650° C.
Kdor se bo odloèil iskati kaktuse v naravi, si lahko pri brskanju na terenu pomaga s spletnim brskalnikom.
Pri uvozu semena pride rado do težav s carinskimi organi, zato je priporoèljivo, da se pri naroèilu od dobavitelja zahteva ustrezno dokumentacijo, obenem pa se dogovori z njim, da na paket nalepi deklaracijo z oznako 'Research material without commercial value', 'Don't bisturb', 'Pazi steklo' ali drugo ustrezno informacijo za carinskega uradnika. Pošiljki naj priloži fitosanitarno sprièevalo, CITES dokument in raèun, sicer se carinik lahko odloèi in pošiljko zavrne dobavitelju ali jo pošlje celo v unièenje.
Uvoziti
je dovoljeno za protivrednost 100 EUR semena. Rastlin ni dovoljeno uvažati
fiziènim osebam. Èe tehta pošiljka nad
Še nekaj: nekateri dobavitelji imajo v svojih katalogih oznaèene s CITESom zavarovane vrste po Huntovem CITES Cactaceae checklistu, vendar so na Ameriškem seznamu zašèitenih vrst tudi nekatere vrste, ki jih v Huntovem seznamu ni.
Kupljeno
seme je obièajno neoèišèeno in vsebuje glivice in kvasovke, redkeje tudi
bakterije, ki okužijo sejance in povzroèijo gnitje le-teh. Zato se pred
sejanjem seme razkuži z razredèeno Varikino 1:1 (NaOCl), Kinosolom ali kakšnim
drugim ustreznim razkužilom. Seme se poseje v razkužen substrat, ki se ga pred
setvijo sterilizira 20 minut v avtoklavu pri
Manj natanèni kaktusarji bodo posejali oèišèeno seme na substrat, na katerem se plesni ne razrašèajo uspešno. Taki materiali so razni peski, šota in perlit. Najboljši od peskov je kremenèeva mivka iz Puconcev, malo slabše pa se obnašajo skrilavci in lehnjaki. Še najboljši utegne biti Perlit ali Vermiculit, ker se pri vsakokratnem zalivanju zaradi spremembe lege sejancev pretrgajo hife morebitnih plesni.
Za
kalenje je optimalna temperatura 20-
S kaktusi rokujemo zelo previdno, sicer se lahko zbodemo. Èe se zbodemo, je dobro bodice izvleèi, kaktus pa se obvezno zavrže, ker pride zaradi kasnejših travm do podzavestnega odklanjanja povzroèitelja boleèin.
Za varno delo s kaktusi so v prodaji razne pincete, klešèe in škarje, za presajanje in delo z velikimi primerki pa se poslužimo drugih orodij. Pred zaèetkom dela je obvezno opraviti teèaj iz varstva pri delu. Velike kaktuse lahko prestavljamo tako, da jih ovijemo z vrvjo ali trakom, lahko pa na bodice nabodemo stiroporne plošèe in jih z njimi dvigamo in prestavljamo. Za velike kaktuse pride v poštev izlonèenje s cepinom, vitlom ali izkop z bagerjem.
Zadrte bodice se izvleèe s sterilzirano iglo. Iglo se najprej sterilizira v avtoklavu 20 minut pri 120° C , izpostavi dezinfekcijski UV svetilki in pred uporabo prežari nad ognjem. Tkivo okoli zadrte bodice se stisne s patentnimi klešèami, da se povzroèi boljše izrivanje bodice in zmanjša obèutek boleèine. Pritisk patentnih klešè naj se nastavi na tako jakost, da ne pride do linearnega pokanja kože zaradi pritiska èeljusti. Bodico se z sterilno iglo izbeza iz kože. Pri odstranjevanju daljših in globoko zadrtih bodic se lahko uèinkovito pomaga s kletvicami.
V primeru, da pride do zadrtja velike kolièine opuncijevih glohid, se poškodovana mesta umije z milnico. Dobra metoda je tudi politje poškodovanega mesta s toplim voskom in odstranitev voska z glohidami vred. Odstranjevanje glohid z depilatorjem ali z brivnikom je manj uspešno, ker so ti aparati izdelani za odstranjevanje predmetov veèjega premera kot so glohide. Pravi kaktusar pa se za glohide pravzaprav sploh ne zmeni ali pa jih izžge s cigaretnim èikom.
Za oznaèevanje se najpogosteje uporabljajo plastiène etikete, na katere se z navadnim grafitnim svinènikom napiše podatke o rodu, vrsti, variaciji, formi, poljski številki, rastišèu, izvoru semena ali rastline in letu setve.
Poleg teh se kasneje zapiše tudi premer rastline, število reber, dolžino in število bodic, èas cvetenja, starost rastline pri prvem cvetenju in barvo cvetov, ki se jo ugotavlja s standardizirano RAL barvno skalo.
Pri negi na splošno je treba najprej reèi, da pravi kaktusar slabotne in grde rastline takoj izloèi iz zbirke in jih podari zaèetnikom. Zdravi primerki pa potrebujejo redno nego. Obvezno je redno èesanje Cephalocereus senilis in èišèenje prhljaja iz Astrophytum myriostigma. Tega se oèisti z grobo viledo ali žièno volno. Èišèenje belih kosmov iz Astrophytum capricorne je mnogo težje, ker delo ovirajo bodice. Tu si lahko pomagamo z Oronazolom ali podobnim sredstvom za odstranjevanje prhljaja.
Mnogo teže je odstraniti rdeèe -èrno barvo iz rastlin rodu Neoporterija. Tu velja poskusiti z 30% vodikovim peroksidom, še bolje pa to opravijo rdeèi pajki.
Vplivi magnetnega valovanja in drugih sevanj zaenkrat še niso dovolj raziskani, da bi kaktuse brezskrbno pušèali izpostavljene sevanjem in raznim statiènim nabojem. Kaktuse lahko pred raznimi sevanji zašèitimo z alu folijo ali žièno mrežo, ti. Faradayevo kletko, s katero obdamo kaktuse.
Za primer pretople jeseni in za gorske rastline je obvezna uporaba hladilnega sistema. Upoštevajte sodobne trende in namestite hladilne naprave z glikolom, ne s freoni.
Nezasenèeni kaktusi postanejo èez poletje klorozni zaradi preosvetljenosti, kar pomeni, da jih mormamo v juliju in avgustu zasenèiti. Rastline senèimo s trstiko, s prekrivanjem strehe rastlinjaka z zastiralno mrežo, ki naj vsaj za 30% zasenèi rastline. Najlažje je senèenje z drevesom ali pa z nabrizgavanjem apnene brozge na kritino. V apno za beljenje se doda nekaj lanenega firneža, da se bolje oprime kritine. Nabrizgavanje bitumna na kritino ni najbolj primerno, ker se ga v jeseni, ko ni veè potrebe po senèenju, težje odstrani.
V izjemnih primerih je možno tudi senèenje rastlin z direktnim nanašanjem saj iz oljne peèice na rasline, kar se v praksi tudi obèasno uporablja. Namesto saj se lahko uporabi tudi nabrizgavanje Jupola.
Spomladi
se sonca nevajene rastline pred ožigom zašèiti z zašèitnim sredstvom s
faktorjem 12 ali veè. Za zašèito se najlažje uporabi olja, ki so pakirana v
obliki sprejev. Èe vseeno pride do ožigov, se ožgane in pregrete rastline
èimprej postavi v hladno senco in se zalije z 10 mg acetilsalicilne kisline na
Spomladi in jeseni se v hladnejšem lepem vremenu z dovolj sonca nekatere rastline obarvajo rdeèkasto. Obarvanje povzroèa nastanek beta karotina v povrhnjici. Za boljše obarvanje neoporterij in drugih temnokožih rastline se uporabi Braunemon.
Rastline, ki imajo poškodovan prevodni sistem, se zdravi z eletroterapijo.
Za boljše rezultate pri gojenju priporoèajo nekateri strokovnjaki predvajanje glasbe v ratlinjaku. Po nekaterih virih kaktusom najbolj prija klasièna glasba, naprimer Grieg, Paganini in Bruch, manj Beethoven, èe pa so obremenjeni z tehno ali rap glasbo, pa po daljši izpostavitvi potrebujejo zdravljenje s Persenom ali drugimi blagimi pomirjevali. Èe so okvare prehude, se tudi v tem primeru uporabi elektroterapija, aromoterapija ali kemoterapija.
Najprej je treba oploditi cvetove, èe tega dela ne prepustimo èebelam. Poišèe se dva najbolj podobna primerka v zbirki in s èopièem prenese pelod iz prašnikov ene rastline na pestiè druge rastline. Uporabi se akvarelni èopiè številka 3 ali 4. Najboljši so japonski èopièi iz veverièjih vlaken. Ker se pri serijskem oplojevanju lahko pelode pomeša med seboj, je boljši naèin tak, da se s pinceto odtrga prašnike iz enega cveta in se jih prenese na pestiè drugega. Med oplajanjem dveh razliènih vrst se pinceta sterilizira z ognjem. Vendar še vedno lahko pride to tega, da pred oplojevanjem ali po njem cvetje oplodijo èebele in tako nastane seme zanimivih križancev, ki pa se jih pravi kaktusar izogiba. Najboljši naèin oplojevanja je torej tak, da se dopoldan v èasu odpiranja cveta le-tega odreže in se ga podvezne na cvet druge rastline, tako da žuželke ne morejo prodreti do prašnikov in pestièev. Robove se spne s šèipalkami za obešanje perila. S tem žrtvujemo 50% semena, dobimo pa zanesljivo nekrižano seme.
Umetna gnojila naj imajo èim manj dušika in fosforja. Priporoèljivo je, da imajo tudi èim manj kalija, saj kaktusi rastejo zelo poèasi. Pri nas je v prodaji bolj malo umetnih gnojil za gnojenje kaktusov, vendar lahko uporabimo kakršenkoli drugo gnojilo, le da pred uporabo iz njega poberemo vsaj pol dušika.
Èe kaktusi postanejo klorozni, jim manjka železa, kar pomeni, da je treba gnojiti z ustreznim gnojilom ki vsebuje železo ali pa v korenino zatlaèiti železen žebelj. Vzrok za slabo absorbcijo železa je pogosto alkalnost substrata, ki ga razapnimo s pomoèjo kislih gnojil ali z uporabo dušikove kisline (HNO3). Pretežna veèina mehiških kaktusov v naravi raste v apnenèasti zemlji. Èe zemlji primanjkuje kalcija, jih zalijemo z apneno brozgo iz žganega apna. Apno za beljenje ni primerno, ker vsebuje sredstva za zlepljanje.
Èe se za pripravo prsti za kaktuse uporablja goveji ali svinjski gnoj, mora biti ta dobro razpadel in v èasu hranjenja pokrit s polivinilom, da ga ne poserjejo muhe in druga mrèes, ker ga s tem okužijo.
Najbolj pogosti unièevalci kaktusov so volnate uši in maèki. Maèke se odganja z zraèno pištolo ali postavitvijo kovinske mreže na poti, kjer prihajajo maèki v rastlinjak. Mrežo se prereže na dva kosa in priklopi na omrežno napetost. Volnate uši so bolj težavna reè. Najlažje se unièijo z dvakratnim zalivanjem napadenih rastlin z raztopino 0,15% Folimata ali Metasistoxa. Ta deluje tudi na pršice, zato ni potrebno posebno tretiranje z akaricidom. Obstaja tudi biološka metoda za odstranjvanje teh uši. Najprej se zalije rastline z blago raztopino hiosciamnina, nato pa se zveèer postavi v rastlinjak ogledalo. Ko se uši zjutraj zagledajo v ogledalu, jih od groze udari kap.
V razni literaturi sem našel razlièno opisane poteke obolenj, ki jih povzroèajo glivice in bakterije. Ponekod so opisi zelo pomanjkljivi, sledijo pa jim dolgovezni napotki o zdravljenju in o uporabi raznih fungicidov. Èe bi skušali po tej diagnostiki ugotoviti povzroèitelja kakšne navadne gnilobe ali netipiène pegavosti, bi naleteli na precejšnje težave, saj bi lahko po teh opisih bolezni izbirali med veè povzroèitelji. Za primer navajam poteke bolezni pri napadih gliv in bakterij po nekaterih avtorjih:
Pri svojih analizah nisem našel v obolelih tkivih nobene bakterije, èeprav nekateri avtorji navajajo bakterijske gnilobe, katere naj bi povzroèila predvsem bakterija Pseudomonas cactivorum. Pojavlja se baje predvsem na divje razrašèenih opuncijah v južni Italiji. Omenja se tudi Agrobacterium tumefaciens, vendar ni natanènih podatkov o obolenjih. Erwinia cacticida povzroèa vodeno gnitje Cephalocereus senilis-a, verjetno pa napada še druge kaktuse v naravi. Bakterija razkraja pektine v celiènih stenah kaktusov in je verjetno tudi primarni povzroèitelj obolenj. Ponavadi je s to bakterijo okužena tudi okolica obolelih rastlin. Tkivo oboleli kaktusov se obarva rdeèkasto zaradi organskih antibakterijskih snovi-fitoaleksinov (eden je determiniran kot cefaloceron), ki nastajajo pri okužbi.
Kvasovke se pogosto pojavljajo v gnijoèih plodovih kaktusov, tako v naravi kot v kulturi. Kvasovke v naravi prenašajo sadne mušice kot je recimo Drosophyla mojavensis, kvasovka pa je determinirana kot Pichia cactophilia. Kvasovke so oèitno zelo pogoste v naravi, saj sem jih našel v veèini uvoženih semen, ki verjetno izvira iz narave, najpogosteje v semenih vrst Copiapoa, Echinofossulocactus, Espostoa itd. Kvasovke bomo verjetno našli tudi v rastlinjaku v vseh plodovih, ki vsebujejo sladkorno pulpo (npr. Echinocereus, Gymnocalycium, Echinofossulocactus, Lobivia), vendar pri setvah niso nevarne. Na obolenja komaj vzklilih sejancev vplivajo le posredno; na razpadajoèih ostankih semena, ki so ga razkrojile kvasovke, se pogosto pojavijo gnilobne plesni, ki pa se lahko kasneje razširijo na zdrave sejance. Kvasovke lahko povzroèijo gnitje tkiva kaktusov, èe pustimo plodove gniti v rastlinah. Kvasovk v semenu ne moremo unièiti s fungicidi ali s èišèenjem z antiseptiènimi sredstvi!
Literatura navaja kar precej vrst glivic, ki naj bi napadale kaktuse. Nekaterih izmed teh glivic mikologi v kulturi sploh ne poznajo (Fusarium cactacearum, F. cacti-maxonii), ali pa so uvršèeni med sinonime (npr. Fusarium aloes = F.acuminatum, F. opuntianum = F. oxysporum, F. roseum var. dracaenae = F. lateritium, F. yuccae = F. lateritium, Phytophtora cactorum = P. omnivora). Pri navedbi botaniènih imen nisem preverjal toènost taksonomije glivic, ampak sem uporabil najpogosteje uporabljeno ime.
Pepelasta plesen |
Botrytis cinerea (Sclerotinia fuckeliana) |
Haude |
Vodenica, mehka gniloba; vdrta mesta v povrhnjici, ki se hitro širijo; lahko se širi iz ostankov cvetov ali plodov. |
Hecht |
Najprej nastanejo na povšini rastline steklaste pege lešnikove barve, ki se hitro širijo. Obolelo tkivo se pogrezne, pod površino pa je sluzasta kašasta masa. Na gnilih mestih se v vlažnem vremenu pojavi prašnata sivkasta plesniva prevleka. Kasneje lahko nastanejo tudi drobni beli sklerociji, ki kasneje poèrne. |
Schuetz |
Sive prevleke konidijev, ki se pri dotiku pretvorijo v prah; napada odmrle dele rastline, posebno ostanke cvetov, pri hujših napadih prodre tudi v zdravo tkivo; pri višji temperaturi se širjenje glivice ustavi. |
Vardjan |
Siva plesen; siva prevleka na površini stebla; saprofit, napada zelo oslabljene rastline. |
Sclerotinia fuckeliana je v rastlinjakih sicer zelo razširjena (našel sem jo skupaj z Aspergilusi in Mucorji v plodovih plesnivih mamilarij in obdajajoèem obolelem tkivu, v gnilih tilandsijah ter v razkrajajoèih se ostankih kaktusov, ki so jih fuzariji že razkrojili), vendar nisem zasledil niti en primer z zgoraj opisanimi znaki obolenja, koder bi našel omenjeno glivico kot globalnega napadalca.
Rdeèa gniloba |
Fusarium (oxysporum, dimerum var. violaceum in druge) |
Andersohn |
Sušica; obolenje se širi od korenin navzgor po prevodnem snopju; tipièno rdeèe obarvanje stržena oz. prevodnega snopja, korenine pa razpadejo in ostanejo le vlaknaste štrene; na prizemnem delu rastline kmalu nastane rdeèkasta ali vijolièasta prevleka spor; najpogosteje na èlenkarjih, a tudi na kroglastih rastlinah in stebrih. |
Haude |
Odmiranje korenin, stržen pordeèi od spodaj navzgor, na povrhnjici pa nastane volnata rdeèkasta ali bela plesniva prevleka. |
Hecht |
Rjava vodena gniloba, ki napada od korenin navzgor, vendar koreninski vršièki pogosto ostanejo neoboleli; rastlino zlahka iztrgamo iz zemlje, saj se gnile korenine odtrgajo; gnila rastlina se sesede in posuši. Žilno snopje je rjavkasto obarvano, obolela površina je svetleèe belkasto, rožnato ali vijolièno obarvana z rdeèkasto prevleko spor. Gliva se lahko prenaša naprej z vbodi insektov ali okuženih bodic, kjer vrh rastline posivi in se rahlo posede, vendar ni drugih simtomov. |
Schuetz |
Vodena gniloba od korenin navzgor, pri poškodbah tudi od vrha rastline navzdol; napada predvsem gosto posajene starejše sejance, na katerih nastane bela ali rožnata prevleka plesni. |
Sušica |
Helminthosporium cactivorum (Drechslera cactivora) |
Andersohn |
Sušica; posedanje, krèenje in mumificiranje sejancev; na rastlini nastane žametna zelena prevleka spor; bolezen se iz okužene rastline hitro širi v kolobarjih na ostale; širi se le pri nizkih temperaturah in visoki vlagi. |
Haude |
Stebelna èrna gniloba; steklasto tkivo s temnovijolièno ali èrnozeleno prevleko na temenu ali bazi; poèrnitev sejancev; deluje predvsem v vroèini. |
Hecht |
Krèenje in sušica sejancev, stare rastline napade poredko; na bazi rastline nastanejo temne steklaste pege, kjer se tkivo zmehèa, madež pa se hitro širi; na površini nastane žametno olivnozelena, temnovijolièna ali èrnozelena prevleka spor; napada pri visoki temperaturi in vlagi. |
Schuetz |
Sušica sejancev, ki se v dveh dneh skrèijo, stare rastline napada redko; do infekcije pride skozi reže v povrhnjici. |
Vardjan |
Mokra gniloba; najprej nastanejo temne steklaste pege; gniloba se širi od korenin navzgor, rastlina se prekucne in skrèi v mumijo. |
Povzroèiteljev krastavosti v svojih poskusih nisem iskal, saj vzorci, vzeti s površine rastlin, ne dajo prave slike o povzroèiteljih obolenja. V tkivu pod krastavimi tvorbami omenjenih glivic nisem našel.
Padavica |
Phytium debayranum, P. cactacearum in drugi |
Hecht |
V kulturi o okužbah le ugibajo, omenjene so le kot možne setvene padavice! |
Schuetz |
Padavica sejancev; najprej nastane micelij na površini
substrata, nato napade rastline, ki se nagnejo na stran, kjer tkivo razpada.
Gliva raste v vroèih soparnih dneh; pod |
Vardjan |
Padavica; unièi tkivo ob koreninskem vratu, ki poèrni in zgnije. |
Rjava gniloba |
Phytophtora omnivora (sin. Phytophtora cactorum) |
Andersohn |
Bolezen mokrih korenin, ki se širi v rastlino zaradi okužene zemlje; obolelost stebelne baze in brozgavo gnitje tkiva |
Haude |
Koreninska in stebelna gniloba; gnitje jedra od korenin navzgor; tkivo postane temnorjavo in smrdi po gnilem krompirju. |
Hecht |
Bolezen mokrih korenin, ki se širi navzgor in obarva gnilo tkivo rjavo, sploh na bazi rastline. |
Schuetz |
Rjava gniloba korenin in bazalnega dela, ki se hitro širi navzgor; nastajajo rjave pege, ki se vèasih zasušijo in jih lahko odlušèimo do zdravega tkiva. |
Vardjan |
Kaktejina plesen; gnitje jedra od korenin navzgor; gnilo tkivo postane rjave barve. |
V poskusih glivic Phytium in Phytophtora nisem našel v obolelih tkivih. Predvidevam, da so se znašle med povzroèitelji obolenj kaktusov zaradi pogostosti v naravi pri nas in zaradi podobnosti nekaterih obolenj kaktusov s padavicami trav in zelenjavnih sejancev. Glivice teh dveh rodov pri nas povzroèajo padavico kalèkov.
Mokra gniloba |
Rhizoctonia sp. |
Andersohn |
Vodna gniloba sejancev in potaknjencev od korenin navzgor; zadrževanje kaljenja in rasti sejancev. |
Schuetz |
Napada predvsem sejance; na koreninskem vratu napadene rastline se nagnejo na stran. Podobni simptomi kot Phytium. |
Koreninska gniloba |
Sclerotium cacticola |
Hecht |
Koreninska bolezen opuncij; korenine obolijo in rastlina
odmre. Na odmrlih delih najdemo 1- |
Pegavost |
Staganospora assans |
Schuetz |
Pegavost primarne skorje, ki se širi v intervalih, dokler ne prekrije veèji del rastline; napada predvsem spomladi in poleti. |
Idealna vzgoja kaktusov v kulturi pomeni èimbolj približati se pogojem rasti v naravnem okolju. Navodila za vzgojo kaktusov v skoraj vsej literaturi navajajo vzgojno temperaturo najmanj +8° C. Kaktusi v naravi rastejo v tako razliènih podroèjih, da je nemogoèe postaviti neko pravilo za vse vrste hkrati, pa vendar poskušamo gojiti vse vrste pod enakimi pogoji. V bistvu moramo vsako vrsto glede temperaturnih in ostalih pogojev obravnavati posebej, saj ugotavljam, da zelo obèutljive vrste rastejo v podroèjih z ekstremno klimo. V pušèavah je tako poznana velika razlika med visoko dnevno in zelo nizko noèno temperaturo, na mejnih podroèjih, v Andih, Patagoniji in ob kanadski meji pa lahko govorimo kar o arktièni klimi. Seveda tu raste precej kaktusov, ki so prilagojeni na precej nižje temperature, kot si lahko sploh zamislimo. Na žalost ravno podatkov o klimi ponavadi pri opisih ni ali pa so prirejeni glede na splošno mišljenje o gojenju v kulturi. Na splošno pa velja, da so kaktusi vajeni hladnejše klime in prezimovanje nekaterih vrst nad 8° C prinaša težave. Kaktusi iz hladnih podroèij, pa èeprav izsušeni, so pri tej temperaturi še aktivni. Vrste iz mejnih podroèij moramo torej prezimiti v podobni klimi kot jo imajo v naravi, sicer lahko prièakujemo precej pogina.
Zimotrdne vrste lahko prezimimo v neogrevanih rastlinjakih tudi pri nas. Seveda tu lahko govorim le o vrstah, ki so povsem zimotrdne. Visoka zraèna vlaga pozimi jim v naših krajih poveèini ne škoduje, lahko pa se pojavijo težave zaradi prepozne ali prešibke izsušitve. V hladnih rastlinjakih se rastna sezona v bistvu sploh ne konèa, saj opazujem intenzivnejšo rast kaktusov skozi celo zimo prav v hladnem rastlinjaku, medtem ko rastline v ogrevanem rastlinjaku konec decembra obmirujejo. Oèitno nihanje temperature povzroèi gibanje sokov v rastlini, fotosinteza se nadaljuje in delovanje rastline ni ustavljeno, ampak le zmanjšano. Doba zalivanja mora biti razumljivo krajša, saj se morajo rastline v mrzlem rastlinjaku temeljito izsušiti. Postanejo nagubane in neugledne, nekatere kroglaste pa se zavleèejo v zemljo, vendar se po pomladanskem zalivanju popolnoma obnovijo. Rastline se branijo pred mrazom s poveèano koncentracijo sokov v telesu. Poškodbe zaradi mrazu lahko nastanejo, èe voda v celicah zmrzne v kristale, ki raztrgajo celiène stene, ali pa celotne celice razpokajo zaradi poveèane prostornine ledu. Kolikor veèja je torej koncentracija sokov v celicah, toliko nižjo temperaturo rastlina prenese, èeprav na obèutljivost vplivajo še druge komponente kot npr. elastiènost celiènih sten, sestava sokov v celici itd.
Slika desno: zmrznjena Parodia marianana je popolnoma zmrznila.
Poškodbe so lahko le površinske. Na ozeblih rastlinah opazimo manjše temnejše ali svetlejše pege, najveè na robovih reber, kasneje pa odmrlo tkivo porjavi in postane plutasto. Take rastline preživijo, èe jih poèasi odmrznemo. Popolnoma zmrznjena rastlina ostekleni in otrdi, ko pa jo ogrejemo, se zmehèa, vèasih potemni, na pritisk ali pa vèasih sama zaène izloèati prozoren rjavkast sok. Marsikatere vrste sicer sprva ne pokažejo omrzlin, sèasoma pa se prièno posedati in v nekaj mesecih popolnoma otrdijo. Presenetljivo pa je, da vèasih zmrznejo tudi vrste iz hladnih podroèij, èe se jeseni premalo izsušijo. Ta pojav sem opazoval pri sicer zelo trpežnih cilindropuncijah in tefrokaktusih. Te moramo prenehati zalivati že zgodaj jeseni, èe jih želimo prezimiti v hladnem rastlinjaku.
Težave nastanejo, èe zaradi vlažne jeseni rastlin ne moremo dovolj izsušiti. Kaktusi izloèajo vodo s transpiracijo skozi povrhnico, vendar se pri poveèani relativni zraèni vlagi izhlapevanje vode zmanjša. Nekatere vrste si pomagajo z izloèanjem sokov skozi žleze, kar opazimo po plesnivih poèrnelih areolah in iglah. Kljub temu se zgodi, da kašna rastlina doèaka zimo neizsušena in seveda zmrzne, èeprav jo poznamo kot zimotrdno. To se posebno rado zgodi pri nekaterih opuncijah, ki bi sicer morale brez težav prenesti vsaj -15° C, pa odmrejo že pri -10° C. Presenetljivo pa je, da se kot izredno žilave izkažejo ravno tiste vrste, ki smo jih do sedaj imeli za posebno obèutljive, torej tople vrste, npr. notokaktusi (nekateri zdržijo do -10° C), Eriocereus jusberti, martinii, guelichi do -8° C, posebno pa nekateri gimnocaliciji, ki so skoraj ali pa povsem zimotrdni. Nasprotno pa so višinske argentinske in perujske vrste muhaste in preslabo izsušene podležejo ob prvem hujšem mrazu. Mislim, da pri teh moèno deluje biološka ura in so za prezimovanje v hladnem rastlinjaku manj primerne, saj tudi v hladnem ne mirujejo.
Èe želimo kaktuse prezimovati v hladnih rastlinjakih, moramo natanèno poznati lastnosti in zahteve posameznih vrst. V novejši literaturi najdemo že precej podatkov o posameznih vrstah, ki prenašajo ekstremne klime in pri skrbni selekciji lahko izloèimo posamezne primerke za gojenje v mrzlem rastlinjaku. Jeseni jih moramo skrbno pripraviti na prezimovanje, saj morajo prièakati zimo dovolj izsušeni. V lonce posajeni kaktusi so za ta namen bolj primerni kot v gredah ali koritih, saj v loncih laže kontroliramo izsuševanje. V odprtih, moèno prezraèenih rastlinjakih lahko v ugodni jeseni zalivamo kaktuse celo do konca oktobra, vendar moramo tiste, ki jih nameravamo prezimiti v hladnem, izsuševati že od sredine septembra dalje. Pri tem velja pravilo, da je za veèje rastline potreben daljši èas izsuševanja ne glede na kolièino prsti v loncu. Upoštevati moramo tudi dejstvo, da je hitrost transpiracije vode in prevajanja sokov v rastlini za vsako vrsto drugaèna. Nekateri kaktusi zelo poèasi vsrkavajo vodo iz substrata, kar pa je seveda spet odvisno od gojitvenih pogojev in relativne zraène vlage. Primer: ferokaktusi na odprtem in prevetrenem prostoru izjemno hitro vsrkavajo vodo, v zatohlem prostoru pa poèasneje kot ostale vrste. Torej je potrebno upoštevati prav vse okolišèine, ki bi lahko vplivale na pripravo rastlin za prezimovanje, èe se hoèemo izogniti nepotrebnim poginom. Prav tako ni priporoèljivo za hladno prezimovanje preizkušati stare in olesenele rastline, ki so bile dolga leta prezimovane v toplem rastlinjaku.
V popolnoma neogrevanem rastlinjaku lahko brez skrbi gojimo le popolnoma zimotrdne rastline, ki so skrbno pripravljene na prezimovanje. Za te rastline ne potrebujemo spomladanskega senèenja, dovolj je že intenzivno zraèenje, ki prepreèuje nastanek zatohle klime. Prav tako ni potrebna nobena zašèita rastlinjaka s PE folijo ali stiroporom. Èe pa želimo v hladnih rastlinjakih gojiti delno zimotrdne kaktuse (npr. lobivije, gimnokalicije, eskobarije itd.), pa moramo rastlinjak v hudem mrazu ogrevati nad mejno temperaturo, paè glede na vrsto oz. skupino rastlin glede zimotrdnosti in glede na možnosti, ki nam jih daje rastlinjak.
Setev je zagotovo eno od najzanimivejših del kaktusarjenja. Poleg zabave je to tudi najcenejši naèin za širjenje zbirke, èeprav se zazdi sprva zaradi neuspehov dražji kot nakup rastlin. Setev je sama po sebi tako enostavna reè, da skoraj ni smiselno izgubljati besed zanjo, pa se vseeno pri zaèetnikih pojavlja gora vprašanj, nanje pa seveda vsak veteran odgovarja po svoje. Tudi tole niso neka pravila za sejanje, je le povzetek izkušenj, ki so se nabrale v mojih zadnjih letih gojenja kaktusov in to v èasu, ko sem z nakupi semena iz tujine skorajda konèal.
Èemu je namenjeno toliko besed okoli setve? Seme paè streseš iz ploda na zemljo, namoèiš, pa zraste. To drži. Èe kaj ne uspe, je paè krivo zaniè seme. Ali pa vreme. Ali pa glivice. Sploh pa, v naravi preživi najveè en primerek na milijon semen. V kulturi milijona semen ni na razpolago in želimo pri setvi doseèi èim boljše rezultate, sploh èe smo seme kupili pri Židih in zanj plaèali lepe denarce. Èe se v naravi pogovarjamo v tisoèinah procenta, se v kulturi približamo stoodstotnim setvam, to pa uspe le pri optimalnih pogojih. To seveda pomeni takih, ki jih kaktusi v naravi zagotovo nimajo. Pri setvi lahko torej le deloma opazujemo naravo, saj èe bi se znali kaktusi v naravi razmnoževati tako hitro kot jih znamo v kulturi, bi v nekaj letih prerasli Ameriko.
Za uspešno setev rabimo torej dobro seme in dobro voljo. Ostalo se da kupiti. Praksa je le pridelek dobre volje.
Sejati se da na razliène naèine in v razliènih okoljih, zato ni mogoèe izdelati nekega toènega recepta za sejanje za vsako okolje posebej. V splošnem je treba za vsak prostor s prakso ugotovitim kakšne aktivnosti so potrebne za tisti prostor.
Najboljše pogoje za setev omogoèa rastlinjak. Sejati je mogoèe tudi na balkonu ali v stanovanju, vendar so v rastlinjaku pogoji najbolj podobni naravnim, tako da rast sejancev reguliramo le še s senèenjem in s primernim zalivanjem. Posode s sejanci se obièajno postavijo pod mize ali na police tako da so èez dan v rahli senci.
Na balkonu se zgodijo neuspešne setve, ker pogoji niso stabilni. Preskusil sem setev astrofitov, ki so v tem primeru slabše kalili, po nekaj dneh pa so prièeli gniti oz. so se po zraèenju preveè izsušili.
V stanovanju je poleti temperatura zelo ugodna za kalitev, vendar je premalo svetlobe in priènejo sejanci hitro gniti. Za setve v stanovanju je torej potreben stalen nadzor in dobra dodatna luè. Seme sicer dobro kali, vendar se hitro pojavi kloroza in gnitje.
Seme se lahko naèeloma poseje kadarkoli, èe lahko sejancem preskrbimo ustrezno klimo. Brez posebnih priprav je setev možna od sredine pomladi naprej pa tja do sredine septembra, za zimske setve pa je potreben kalilnik. Pri izbiri èasa setve se je pametno ozirati tudi na trenutno vreme, saj je nesmiselno sejati, èe trenutni pogoji tega ne omogoèajo. Zgodnje spomladanske setve lahko propadejo zaradi kakšne dolgotrajnejše ohladitve, ki se v naših krajih pogosto zgodijo, v vroèih poletnih tednih pa je morda bolje poèakati na kakšen deževen teden. Najboljše setve se zgodijo nekaj dni pred deževnim vremenom, ko najprej vroèina prekine morebitno dormanco, ohladitev pa povzroèi optimalne pogoje za kalitev.
Optimalna
temperatura za kalitev je za veèino vrst kaktusov pri
Svetloba je eden od najvažnejših faktorjev za uspešno setev. Ustrezno osvetlitev enako kot temperaturo omogoèa rastlinjak. Temperatura je sicer poleti v stanovanju bol ugodna za kalitev, vendar v zaprtih prostorih ni dovolj svetlobe za uspešno rast sejancev, ki jo regulira ravno ustrezna osvetlitev. Pomanjkanje svetlobe zanesljivo povzroèi gnitje sejancev in množiène pogine zaradi glivic vrste Fusarium. Nasprotno pa vroèe poletno sonce lahko neutrjene sejance sprži v nekaj urah. Ravno zaradi tega je potrebna redna kontrola setve, ker se lahko gnitja in ožige s pravoèasnimi ukrepi prepreèi. Na žalost pa je treba za prepreèevanje ožigov in drugih nevšeènosti pri setvah v rastlinjaku vèasih poslušati tudi vremensko napoved.
V naravi so pogoji po dozoretju semen le redko ugodni za kalenje semena, še manj pa za preživetje mladih rastlinic. Po kalitvi mora imeti tudi po kalitvi doloèeno število vlažnih dni, sicer odmre. Zato imajo semena razne mehanizme, ki prepreèujejo kalitev semena ob prvem dežju, saj trenutne padavine ne zagotavljajo tudi dovolj dolge vlažne dobe. Kljub obèasnim ugodnim pogojem mora seme poèakati na naslednje ugodno obdobje. To omogoèijo snovi v semenu, ki zaèasno prepreèijo kaljenje navkljub morebitni vlagi. Temu pojavu pravimo dormanca semena - torej naravna zašèita semena, da ne vzklije v neustreznem èasu.
Pri setvi dormanca zelo moti, ker prepreèi enakomerno kaljenje semena ali pa seme sprva sploh ne kali. Obstaja veè naèinov, kako skrajšati dormantni èas. Najuèinkovitejše je pregrevanje, zamrzovanje in drobljenje semena. Tem postopkom pravijo stratifikacija semena. Za nekatere posebne vrste je uèinkovito namakanje v destilirani vodi, žvepleni in fosforni kislini itd. Vse te metode so priporoèene za poveèanje kaljivosti, kar seveda ne drži. V navidezno nekaljivem svežem semenu je nad 90% živih embrijev. S temi metodami skrajšamo dormantno dobo, ne poveèamo pa kalivosti. Vsekakor pa poveèamo uspeh pri setvi.
Seme lahko kupimo pri raznih prodajalcih semen v tujini. Najbolj znani so Koehres, Uhlig, Mesa Garden, Rowland, in Hochstaetter, v zadnjem èasu pa uveljavljajo tudi drugi, na primer Kakteen Haage in Cactus Heaven iz Malte. Pred naroèilom si je pametno pravoèasno preskrbeti cenike veè ponudnikov, saj so cenovne razlike pri nekaterih vrstah kar obèutne. Naroèila potekajo veèinoma pismeno tako, da naroènik v ceniku priloženo formo vpiše zaporedne številke vrst in kolièino semen, ki jih želi kupiti. V zadnjem èasu je možno dobiti cenike nekaterih prodajalcev tudi preko Interneta, naroèilo pa se lahko pošlje po elektronski pošti. Velika prednost takega naroèanja je enostavnost in hitrost, saj si kupec in prodajalec vse informacije izmenjata praktièno v trenutku. Za informacijo podajam nekaj spletnih naslovov.
Pri setvi domaèega semena vsakdo hitro ugotovi, da doma pridelano seme dosti bolje kali kot kupljeno. Kalivost semena z leti pada, odvisno pa je tudi od tega, kako je seme pobrano in skladišèeno. Prodajalci skušajo na cenike stlaèiti èimveè razliènih vrst, zato se v prodaji pojavi tudi zelo staro seme, ki sploh ne kali veè. Nakup je torej najprej loterija, saj ni možno vnaprej uganiti, katero seme se trgovcu že dolgo valja po policah, z veè nakupi pa se poèasi ugotovi, kakšna merila je najbolje uporabiti pri naroèilu.
Najhitreje izgubi sposobnost kalenja veèina frailej, astrofiti, sulkorebucije, sèasoma pa izgubijo moè kalenja tudi Copiapoa in druge vrste. Nekatere vrste obdržijo sposobnost kalenja tudi do deset let, kar pa ne pomeni, da bo nekaj let staro seme tudi garancija za dobro setev. Èe se med dobrim semenom pojavijo mrtva zrna, pogosto povzroèijo plesnenje in nato propad cele setve. Za dober nakup je torej smiselno, da seme tistih vrst, ki hitro izgubljajo kalivost, kupimo takrat, ko se naenkrat pojavi nekaj novih vrst v ceniku ali pa ujamemo kakšno posebno ponudbo semen, sploh z znanimi poljskimi oznakami in rastišèi. Na take ponudbe pogosto naletimo pri Rowlandu. Tako seme je ponavadi zelo kvalitetno. Poleg tega je preverjen naèin tudi vztrajno naroèanje semena, ki ga ima dobavitelj v ponudbi, na razpolago ga pa ni. Zelo dobro kalijo tudi tiste vrste, po katerih je veliko povpraševanje, saj zaloge poidejo preden se seme postara.
Nekateri bolj zanesljivi prodajalci ponujajo vsako leto pretežno sveže seme, vendar nikoli tako sveže, da bi kalitev motila dormanca semena.
Kupljeno seme je obièajno že oèišèeno, vendar je zaradi razliène starosti, pa tudi zaradi neustreznega èišèenja pogosto okuženo z glivicami, bakterijami in kvasovkami. Noben od teh mikroorganizmov ne povzroèi takojšnega gnitja sejancev, ga pa povzroèijo hitro rastoèe hife glivic, ki rastejo iz okužene ali odmrle semenske ovojnice. Dezinfekcija je zelo uèinkovit naèin odstranjevanja glivic iz površine okuženega semena. Izvedemo jo s potapljanjem semena v razredèeno varikino (HOCl) 1:1 za nekaj minut. Varikina ne unièi kvasovk, ki pa na sreèo niso zelo škodljive.
Dezinfekcija kupljenega semena se veèinoma ne izvaja, je pa smiselna v tistih primerih, kjer je seme že po videzu neèisto in plesnivo ali na je otip lepljivo.
Precej kaktusov je samoplodnih, kar pomeni, da za rast ploda in semena niso potrebni nobeni dodatni posegi. Taki so na primer notokaktusi, veèina melonarjev, nekatere lobivije in ferokaktusi, nekateri turbinikarpusi in blosfeldije pa plodijo le èe so cepljene. Pri nekaterih vrstah je možno povzroèiti samoplodnost s pelodom iz rastline, ki spada v povsem drug rod. Tako je na primer možno cvet Strombocactus disciformis oploditi s pelodom Lophophora williamsii, s pelodom Glandulicactus setispinus pa je mogoèe oploditi nekaj èisto drugih rastlin. Fraileje so kleistogamne, kar pomeni, da semenijo, èeprav se cvet sploh ne odpre.
Medsebojno se oplodita le dve rastlini z razliènim klonom, torej sejanca. Vegetativno razmnožene primerke istega klona ni možno med seboj oploditi. Opraševanje se obièajno izvaja s èopièem. Iz prašniènih brazd enega cvetu se s èopièem posname pelod in se ga nanese na brazde pestièa na cvetu druge rastline. Boljši naèin je nanos celih s pinceto odtrganih prašnikov na brazde pestièa druge rastline, saj se s tem izognemo možnosti oploditve z razliènimi pelodi pri serijskem oplojevanju.
Cvetovi dehidriranih in v rasti zastalih rastlin imajo vèasih nerazvite prašnike, na katerih ni peloda. Pojav nesoèasnega dozorevanja peloda in rasti pestièa pri kaktusih ni pogost, se pa pojavlja pri nekaterih mleèkih.
Posebnosti: Svilnice se oplodijo podobno kot orhideje tako da se cel polinij namesti v ustrezno lego v staminalno režo. Pri orhidejah je zadeva enostavna, saj so polinariji veliki, pestiè pa zlahka dosegljiv, pri svilnicah pa je potrebno nekaj izkušenj in dobra lupa, ker so spolni organi zelo majhni in težko dosegljivi. Cvetove z dolgim vratom, v katerih je vrh pestièa globoko skrit, na primer pri Discocactusih, se zlahka oplodi tako, da se cvet najprej vzdolžno raztrga, tako da postanejo brazde pestièa vidne. Havortije se najlažje oplodi s šivankinim ušesom. Gimnokaliciji imajo pogosto vrh pestièa popolnoma zakrit s prašniki, vendar imajo tudi cvetnega prahu toliko, da se lahko obilno naprašen vrh èopièa potisne skozi prašnike druge rastline in tako temeljito opraši brazde.
Plodovi zorijo od nekaj mesecev do enega leta, odvisno od vrste. Veèina dozori v dveh ali treh mesecih, nekatere vrste, na primer Discocactusi in Coryphantha dozorevajo pol leta, Ariocarpusi pa dozorijo šele junija v naslednji sezoni. Èe rastlina v èasu dozorevanja plodov preveè dehidrira, so tudi plodovi bolj drobni, seme pa pogosto nerazvito ali pa celo odmre. Taki primeri so redki, pogosteje pa je zaradi slabe oploditve v plodu samo nekaj ali celo niè semen. Neoporterije in islaje lahko tvorijo plodove brez semena.
Naèin dozorevanja plodov je povezan z naèinom raznašanja semen. Plodovi s sladkorno pulpo so rdeèi, rumeni ali zeleni, so veèinoma užitni, soèni in se najveèkrat ne odprejo, èe pa se, potem boèno poèijo tako da postane sladkorna pulpa vidna. Pulpa se lahko posuši, seme pa se loèi in usipa po rastlini. V naravi seme teh raznašajo živali in mravlje. Taki so ehinocereusi, mamilarije, eskobarije, korifante, lobivije, melonarji in drugi. Nekateri plodovi imajo sicer soèno plodnico, vendar se seme loèi od stene in se vsuje iz ploda, ko se ta odpre. Plod lahko odstopi od areole kot na primer pri telokaktusih in parodijah, lahko pa boèno poèi kot na primer pri Strombocactusu disciformisu in raznih turbinikarpusih.. Seme se vsuje iz ploda in ga voda odnese v tla okoli rastline. Suhe plodove tvorijo weingartije, notokaktusi, sulkorebucije, kopiapoe in drugi kaktusi. Ti plodovi najveèkrat ostanejo zelo dolgo na rastlini in odpadejo s semenom vred šele takrat, ko plodnica razpade.
Poseben primer so nekatere velikocvetne mamilarije, ki tvorijo dozorele vidne plodove le takrat, ko intenzivno rastejo in so dobro prehranjene, sicer tvorijo plod globoko v pazduhi tako da ga moramo iz aksile izkopati z lanceto. Seme teh vrst je zaradi dormance ponavadi problematièno pri setvi.
Mleèki tvorijo trosemenski plod, ki se pri navlaženju bliskovito odpre in odvrže seme daleè naokoli. Èe hoèemo seme teh vrst uloviti, pokrijemo rastline med dozorevanjem semena s tanko gazo.
Svilnice imajo zelo velike plodove, ki se boèno odpirajo. Ko se plod odpre, seme izpade in se raztrese. Seme ima dolga vlakna, tako da ga v naravi veter razpiha daleè naokoli.
Aloje, gasterije, anakampserosi in podobne vrste tvorijo viseèe plodove, ki se posušijo in vzdolžno odprejo, tako da se seme iztrese iz plodov ob najmanjšem sunku.
Živi kamenèki imajo poseben naèin raznašanja semena z vodo. Ob dežju se navlaženi plodovi v nekaj minutah odprejo, seme pa voda odnese v tla. Ko se plodovi osušijo, se lopute na vrhu ploda spet zaprejo. Seme vzkali v dveh dneh.
Seme je najbolje pobrati èimprej, že zaradi tega, ker se seme raztrese in kali ob rastlinah. Zadeva je sprva zabavna, sèasoma pa postanejo sejanci nadležen plevel, ki ga težko odstranimo. V splošnem se v kulturi plodovi na kaktusih posušijo in èez zimo splesnijo. kar povzroèi tudi gnitje rastlin. Nepobrani plodovi in neoplojeno cvetje je obièajno vzrok za neprièakovano zimsko gnitje mamilarij, zgnije pa tudi marsikateri gimnokalicij, kateremu je prièel plesneti plod.
Pri pobiranu plodov se seme pogosto vsuje iz ploda, sploh tam, kjer je plod odprt, seme pa suho. To se pojavi pri parodijah, strombokaktusu, turbinikarpusih, sploh pa pri telokaktusih. To seme se lahko uèinkovito pobere s sesalko preden se ploda sploh dotaknemo, sicer povzroèimo še raztresanje semena po rastlini in po tleh. Sesalko lahko izdelamo iz laboratorijske puhalke, sicer pa lahko uporabimo kakršnokoli primerno stekleno ali še bolje plastièno posodo in vanjo namestimo dve cevki za odsesavanje semena.
Domaèe seme je vedno najbolj kvalitetno, vendar ga je najbolje po pobiranju èimprej oprati. Èišèenje ni smiselno le pri zelo drobnem semenu, ki suho izpade iz plodov, to je pri parodijah, blosfeldijah in strombokaktusih. Vse ostale, tudi tiste, ki sicer suhi izpadejo iz plodov, pa je dobro oèistiti, pa èeprav je seme na videz èisto. Naèeloma sicer seme pri odprtih setvah ne plesni, èe pa že, pa plesen obièajno ne napreduje. S èišèenjem se izognemo vsaki možnosti, da bi bilo seme že pred setvijo okuženo ali vsebovalo hranila, v katerih se zaredijo glivice. Plodovi s sladkorno pulpo lahko splesnijo že na samem kaktusu, sploh jeseni.
Seme se roèno izlušèi iz pobranih plodov na vogal kuhinjskega prta ali v robec, se zapogne robove v mošnjo in spere seme s tekoèo vodo. Seme je èisto, ko ne vsebuje veè sluzi in ostankov plodnice, torej v tkanini ne drsi veè gladko. Po spiranju se mošnjo ožme, razprostre in ostrga seme iz tkanine z nožem. Ko se seme osuši, se ga zapakira v primerne vreèke in ustrezno oznaèi.
Oèišèeno, doma pridelano seme ni potrebno posebej dezinficirati.
Oèišèeno seme se sicer lahko takoj poseje, vendar je zaradi dormance semena nekaterih vrst setev vprašljiva. Seme, ki nima dormance, se lahko poseje takoj. Sem spadajo astrofiti, fraileje, korifante in podobni, za ostale vrste pa je zelo primerno kratkotrajno shranjevanje semena v petrijevkah na soncu, tako da se seme dobro presuši in pregreje, saj se s tem pogosto prekine dormanco. V vsakem primeru se seme ustrezno oznaèi. Najboljši naèin je uporaba plastiène etikete, na katero se napišejo podatki o rodu, vrsti in variaciji matiène rastline, nato morebitna forma, rastišèe in poljska številka, pomembno pa je tudi leto setve. Zakaj vsi ti podatki in zakaj sploh ta navodila, saj vsak osel ve, da mora seme oznaèiti? Pri nekaj semenih sicer lastnik kaktusa ve, kakšen je izvor semena, zato ga sploh ne oznaèi. Po dolgih letih in po veè setvah pa se ti podatki tako razdrobijo in pomešajo, da je izvor rastline možno samo še uganiti. Podobno je pri kupljenem semenu, kjer lastnik pogosto izpiše samo ime vrste, ne pa tudi ostali podatke, èez leta pa se ugotovi, da iz cenikov in naroèil ni možno veè razbrati, za katero vrsto in katero setev se gre, da o rastišèih niti ne govorimo.
Pri nabavi semena dobimo od nekaterih dobaviteljev seme že oznaèeno z natisnjenimi etiketami. Tak tisk je mogoè s posebnim tiskalnikom s termotransfer trakom, kar pa se ne da tiskati z navadnim tiskalnikom. Tiskalnik za tak tisk je zelo drag, saj stane samo tiskalna glava tristo tisoèakov, zato si ga lahko privošèi samo veèje podjetje. Ko smo že pri oznaèevanju: v uporabi so obièajne bele plastiène etikete, za pisanje pa se obièajno uporablja zelo odporen flumaster, vendar noben izdelovalec pisal ne garantira, da ne bojo iz etiket izginila vsa imena po prvem škropljenju z insekticidom, èe ne že prej. Najbolj trajen je zapis z navadnim grafitnim svinènikom!
Težav s semenom naèeloma ni, toda vèasih ga odnesejo mravlje. Po pravilu odnesejo seme najbolj redkih rastlin. Zaenkrat še ni znano, kako to ugotovijo. To opravijo tako hitro, da spraznijo plod v nekaj minutah in to obièajno še iz ne popolnoma dozorelega ploda. Èe v rastlinjaku ni mravelj, se bodo zagotovo pojavile, ko bodo zreli plodovi Turbinicarpusa pseudepectinatusa.
Èe semena ne poberemo pravoèasno, bo, kot že reèeno, v plodu splesnilo najkasneje jeseni. Lahko pa se zgodi, da se osušen plod po zalivanju spomladi tako namoèi, da bi seme vzklilo kar v plodu. Tako lahko vzkalijo kopiapoe in turbinikarpusi. Pogosto pa se seme v soènih plodovih skuha v poletnem soncu in seme vzkali kar v plodu. To se zelo pogosto zgodi melonarjem in nekaterim mamilarijam. Sejanci se pri èišèenju poškodujejo in pri setvi odmrejo, razen èe jih pred èišèenjem ne loèimo od nevzkaljenega semena. Zanimivo je, da seme obalnih melonarjev noèe nikakor kaliti, v plodu pa se pregreje in kali brez težav.
Najveèja težava je seveda v tem, da najbolje semenijo in kalijo le tiste vrste, katerih je v zbirki na pretek
Najveè
kaktusarjev seje v manjše pladnje razliènih dimenzij. V prodaji se dobijo
setveni pladnji 25 x
Kalilnik je placebo za entuzijaste, ki ne vedo, kaj bi z denarjem. Kalilnik sicer omogoèa setev v zaprtem prostoru ne glede na letni èas. Ima ustrezno ogrevanje, osvetlitev in ventilacijo in omogoèa toplo in vlažno okolje, zato porablja tudi nekaj energije. Omogoèa stalno enakomerno klimo, kar je za kalitev samo zelo dobro, sejanci pa v zaprtem prostoru vseeno gnijejo, tako da je èasovna pridobitev pogosto pod vprašajem. Kalilniki torej potrebujejo stalen nadzor, ker se glivice v okuženih setvah bliskovito širijo.
V Sloveniji se za gojenje kaktusov uporabljajo najveè kvadratasti lonèki iz èrne plastike. Imajo nekaj prednosti pred pladnji. V lonèke št. 5 se poseje do 20 semen, v šestice ali sedmice pa do 100, paè odvisno od hitrosti rasti sejancev in od tega, koliko èasa bodo sejanci v lonèku ostali. Semena v lonèkih ni treba posebej loèevati z ogradami, posejane pa se zloži v veèji pladenj in se jih lahko zaliva od spodaj. V primeru gnitja se lahko posamezne lonèke izloèi in tretira loèeno. Poleg tega se lonèke kasneje lahko uporabi za sajenje odraslih rastlin, pladnje pa se lahko uporabljajo pretežno za sejanje in pikiranje.
Za
pikiranje sejancev so v prodaji pladnji s posebnimi gnezdi, v katere se sicer
pikirajo sejanci raznih okrasnih okenskih rastlin. Te pladnje se lahko koristno
uporabi tudi za setve, saj so pladnji zelo poceni, v paketu pa se dobi pladenj,
gnezda in pokrov. Gnezda imajo malo manjšo površino kot lonèki št.
Petrijevke in prekristalizirke so laboratorijska steklovina, ki se lahko zelo uspešno uporabi za setve. Uèinkujejo podobno kot stekleni ali plastièni kozarci s pokrovom. Petrijevke so zelo nizke in omogoèajo setve vrst, ki imajo zelo drobno seme in izjemno poèasi rastejo, na primer blosfeldije in strombokaktusi. Za osnovo se lahko uporabi kremenèeva ali kakšna druga mivka, lahko pa se poseje tudi na navlaženo stanièevino ali na toaletni papir. Veèji sejanci petrijevko prehitro prerastejo, zato jih je bolje sejati v prekristalizirko ali v kozarec. V posodo se nasuje za èetrtino višine posode pesek ali kak drug setveni substrat, se nasuje semena, zalije in pokrije s pokrovom. Posodo se postavi na svetlo ali kar na neposredno sonce. Sejanci v teh posodah preživijo presenetljivo visoke temperature, morajo pa biti neprekinjeno vlažni. Iz posode jih je nujno pikirati le v primeru èe priènejo gniti ali èe prerašèajo eden drugega.
Substrat za
setev mora biti material, na katerem se glivice in drugi mikroorganizmi ne
morejo uspešno razmnoževati. Dobro je tudi, da ne vsebuje preveè kislin ali
alkalij, strupov ali drugih aktivnih snovi. Za setvene substrate se zato
uporabljajo razne mivke in peski, najbolje brez kakšnih dodatkov. Primerna je
tudi ilovica brez gnojil, šota in humus. Za setev je primerna granulacija peska
0 do najveè
Najpogosteje uporabljena, vendar najmanj priporoèljiva za setve je obièajna zemlja za kaktuse. Še bolj neuporabna kot doma pripravljena je kupljena mešanica za kaktuse, ki vsebuje še veè organskih snovi. Za setev se sicer lahko uporabi zmes enega dela humusa ali šote, enega dela ilovice in vsaj petih delov peska. Osebno odsvetujem uporabo zemlje za kaktuse za setveni substrat, ker se glivice na njem prehitro širijo.
Dokaj uporabna za setve je tudi ilovica, ki se jo nakoplje pod ježami ob gozdnih poteh. Taka ilovica nima organskih primesi, je zelo fina, ker pozimi zmrzne, vsebuje pa tudi doloèen delež peska. Èe se taka ilovka pomeša s presejano šoto, nastane fin substrat, v katerem kaktusi kar dobro uspevajo. Slaba lastnost ilovice je kislost in zbitost po zalitju, zato v ilovico lahko sejemo le nekatere vrste in še to jih moramo kmalu prepikirati, ker na ilovici pogosto zrastejo alge. Ilovica je zelo primerna za setve drobnosemenskih vrst, ker vpije malo vode, vendar jo sorazmerno dolgo zadrži.
Dokaj uspešno se lahko seje v mešanico šote in raznih peskov, ker se glivice v šoti ne razrašèajo. Je poceni in jo prodaja vsaka malo bolj založena kmeèka zadruga. Sama šota je zelo kisla, zato je treba sejance iz šote že po nekaj mesecih prepikirati v stalen substrat. Šota vpije ogromno vode, vendar se tudi zelo hitro izsuši, zato je potrebno zelo pogosto zalivanje, kar pa za kaktuse ni najbolj ugodno. Èe se šota popolnoma posuši, se voda težko ponovno vpije vanjo. Velike vrtnarije za gojenje uporabljajo pretežno obogateno šoto, pri gojenju v malih rastlinjakih pa se pokaže, da gojenje v sami šoti težko obvladamo in raje uporabimo bolj zanesljive substrate.
Skrilavci in pešèenjaki so odlièen substrat za setve. Dobi se ob vznožjih manjših potokov. Pesek naj bo presejan na 5 mlimeterski mreži, spiranje pa ni potrebno. Pesek se lahko uporabi brez vsakih dodatkov. Bojazen, da bi se pri zalivanju substrat razpršil, je odveè, saj je pesek zelo homogen. Pikiranje sejancev je nujno šele takrat, ko se priènejo izrivati, saj jim zrastejo moène vertikalne korenine. Voda se v pesku zadrži nekaj dni, zato se bolje obnaša kot šota in humus.
BolezniPoškodbe Škodljivci Pleveli Kaktusi in druge soènice v naravi, še bolj pa v kulturi napadajo bolezni in škodljivci. Kaktusarji se najbolj bojimo gnilobe, ki lahko v kratkem èasu unièi lepe primerke ali pa kar cel kos zbirke. Opisano je sicer nekaj deset povzroèiteljev bolezni, vendar se v veèini primerov pojavlja le pojav fuzarijske gnilobe, zelo redko pa se pojavi pepelasta plesen (botritis) ali kakšna druga glivica. Na sliki levo je lep primerek Ariocarpus retusus, ki je že popolnoma gnil, nepoškodovani so videti le še vršièki rastline. Zelo pogoste so vegetativne poškodbe tkiv, ki se pojavijo zaradi neustrezne oskrbe, nakar oslabljene rastline zlahka napadejo patogene glive. Najpogostejša obolenja kaktusov in soènic so gnilobe, ki jih povzroèajo glivice iz rodu Fusarium. Kako je videti gnil kaktus, se lepo vidi iz dveh enakih primerkov Gymnocalycium, od katerih je levi že popolnoma zgnil. Rjavkasta ali steklasta površina je znak, da je rastlina že propadla. |
Èe je vrh rastline še videti zdrav, lahko gnili del rastline odrežemo. Gniloba potuje najhitreje po žilah, zato na teh vidimo, kako visoko je rastlina okužena. Pogosto ni veè pomoèi, èeprav je navzven videti zgornji del še vredu. Fusarium se še pogosteje pojavi med sejanci kot bela vlakna. Pomaga le ustrezna vzgoja in zraèenje, zraèenje in zraèenje. Zalivanje s fungicidi je le dodatno vlaženje, ki gnitja ne prepreèi. Gnitje pogosto povzroèijo ostanki cvetov in plodovi, ki pozimi splesnijo, plesen pa prodre v globino. Èe gnitje pravoèasno opazimo, se da obolelo mesto izrezati
V nekaterih primerih, najpogosteje pri mamilarijah, pozimi splesni osušeno cvetje, ki je ostalo v aksilah. Gnitje ponavadi opazimo šele takrat, ko se zaène rastlina nagibati na stran. Ponavadi je že prepozno za reševanje, lahko pa poskusimo in gnil del rastline izrežemo z ostrim nožem. Lahko se zgodi, da zgnije le spodnji del rastline in se gniloba nekje ustavi. Rastlina v naslednji sezoni požene zraène korenine in se v nekaterih primerih celo zakorenini brez veèje škode. |
PoškodbePoškodbe Škodljivci Pleveli Vegetativne poškodbe so sonène opekline nastanejo veèinoma spomladi, ko nas že v februarju preseneti kakšen teden lepega vremena z moènim soncem. Rastline ožge v nekaj urah, posledice pa so obledela povrhnjica kot na primer primer ožganega Echinocactus grusonii na desni strani. Takih belkastih srag na rebrih ne smemo zamenjati s pomrznitvijo, ki kaže podobne posledice. V hujših primerih pa povrhnjica odmre in prekrije soèno sredico rastline s trdo skorjo. Skorja se z leti odlušèi, v vlažnem vremenu pa postane dobro gojišèe za glivice, zato moramo ožgane rastline gojiti bolj pazljivo. Premoèna osvetlitev in izsuševanje povzroèita èez poletje poèasno propadanje rastline, ki se najprej pokaže kot klorotièna porumenitev reber, sèasoma pa rastlina shira. |
Opekline od vode in omrzline nastanejo v pozni jeseni in pozimi. Gymnocalycium na desni sliki je v pozni jeseni ujel mraz v zelo vlažnem vremenu. Pomanjkanje svetlobe doda svoje, tako da kakšen primerek celo popolnoma porjavi in odmre. Posebno obèutljive na vlažen hlad v jeseni so Submatucana. V rastlinjaku iz lesa iglavcev nastanejo lahko opekline od smole. Te poškodbe enostavno - prepreèimo, da nastanejo. S pravoèasnim senèenjem in zraèenjem, omrzline pa z ustrezno zašèito. Obièajno se manjše poškodbe zarastejo. Razne poškodbe rastlin lahko povzroèijo padci, toèa, polži, gosenice in drugi škodljivci, najveè škode pa v rastlinjaku od nepovabljenih obiskovalcev zagotovo povzroèi maèek. |
ŠkodljivciBolezni Poškodbe Pleveli Volnate uši se v rastlinjake naselijo iz vrtov, kjer pretežno zajedajo solato. Unièimo jih s sistemskim insekticidom, pri manjših napadih pa kar roèno s prsti, pinceto, zobotrebcem, tršèico, palièico za èišèenje ušes, izvijaèem Rdeèi pajek ni tako škodljiv, da bi se lahko sekirali.
Oprostite, rdeèi pajek, katerega vidimo konec maja, kako brzi po listih
rastlin in vèasih zaide tudi med kaktuse. Pravi rdeèi pajek doseže le Koreninske uši lahko unièimo le s sistemskim insekticidom. Priporoèam dvakratno septembersko zalivanje rastlin z 0,15% Folimatom, ki ga v naslednji sezoni zamenjate s kakšnim drugim insekticidom. zdravih rastlin ne napadajo. Pršice naredijo veliko škode in jih unièimo le s sistemikom. Opazimo jih, èe natanèno z lupo pregledamo posivele rastline. Napadejo lahko v zelo kratkem èasu in preden jih opazimo, unièijo meristemska tkiva. |
Polže unièimo z Limaxom, Pužopinom ali kakšno drugo reèjo za unièevanje polžev. Ne delajo veliko škode, vendar pušèajo slinaste sledi. Polži lazarji naredijo dosti škode, vendar so redki. Unièimo jih s snovmi za unièevanje polžev. Rdeèi lazarji so bolj žilavi, ker prenesejo bolj suhe razmere. Naredijo precej škode. Gliste, strune, gosenice in razne lièinke hrošèev v zemlji kaktusom niso nevarne, saj poginejo takoj, ko se zemlja prviè presuši. Naredijo pa precej škode, èe zaidejo v raslinjak in se lotijo kaktusov in drugih soènic. Gosenice in polži nažrejo mlade liste, sploh èe jih gojimo na prostem. Gosenice lahko požrejo tudi areole mladih sejancev, vendar se rastline obnovijo.
|
Pleveli v rastlinjakuBolezni Poškodbe Škodljivci Vse rastline v rastlinjaku so dobrodošle, dokler se kakšna od njih ne razbohoti. Plevel postanejo tiste rastline, ki kakorkoli preživijo enake pogoje kot kaktusi. Ti pleveli so: Datura sp. Odrastle rastline so èudovita okrasna roža za v vrt, vendar obilno semeni in kali v rastlinjaku kor paradižnik. Na žalost preživi hujše pogoje kot paradižnik in jo moramo oplet takoj, ko vzkali. Oxalis sp. Videti je kot drobna deteljica. Se sicer ne razbohoti, tako da bi bila moteèa, vendar lahko postane. Ima moèan koreninski sistem, tako da jo lahko unièimo le pri presajanju, to pa ni prav pogosto. Seme je v drobnih strokih, ki se na dotik odprejo, seme pa se raztrese naokoli, tako da je preživetje rastlinic zagotovljeno. Semenjaki so zelo žilavi in prenesejo dolgo sušo, zato je ta plevel lahko precej zoprn. Krokodilèek (Kalanchoe) je zanimiva rastlina, ki odmetava živorodne brstièe iz robov listov. Ne bi bila moteèa, èe ne bi izèrpavala prsti kaktusom in prehitro porabljala vode. |
Kalanchoe daigremontiana je še hitrejša kot krokodilèek, vendar naredi kaktusom senco, ki je nekaj èasa prijetna, nato pa jih zaène zebsti. Posebno hitro zraste v pladnjih s sejanci, kjer požene korenine èez cel pladenj. Kalanchoe daigremontiana je zelo fertilna rastlina, zato pomeni dokaj agresiven plevel v zbirki. Èe jo pustimo, da se na listih pojavijo brstièi, smo v težavah, saj moramo te oèistiti, èe padejo med kaktuse. Odrasla rastlina je zelo lepa, zato je vseeno ne izkoreninimo popolnoma. Oksalisov je precej vrst. V rastlinjak lahko zanesemo kulturno gomoljasto vrsto, ki v rastlinjaku preživi vsako sušo. Oksalis se nato prenaša z reciklirano prstjo za presajanje. V zemlji ostanejo drobni gomoljèki, ki se hitro razrastejo, listi pa bujno rastejo in delajo obilo sence. Rastline prenesejo dolgotrajno sušo in po zalivanju ponovno poženejo liste. So dober indikator vlage v substratu, ker listi malce ovenejo, ko je le-ta suh. Liste se zlahka iztrga, ker imajo stebla mehko in soèno tkivo v zemlji |
Lophophora williamsii
|
|
|
|
|
Latinsko ime: |
Lophophora williamsii |
Domaèe ime: |
Omamni kaktus - pejotl |
Družina: |
Cactaceae |
Skupina: |
Kaktusi |
Izvor: |
Mehika, Teksas |
Podnebje: |
stepska |
Minimalna temperatura pozimi: |
|
Idealna temperatura: |
|
Svetloba: |
svetlo, zasenèeno |
Zemlja: |
humusno-ilovnato-pešèena |
Barva cveta: |
beloroza |
dodaj v Mojo zbirko |
|
Opis: |
|
Lophophora je nekoè rastla v pušèavskih predelih
Teksasa, srednje Meksike v pokrajinah Tamaulipas, Coahuila, Nuevo Leon, San
Luis Potosi, Zacatecas itd.
Bolezni
in zašèita
Pri
Lophophori veèji problem od tripsov predstavlja koreninska uš iz vrste
Rispersiafalcifera katero ne opazimo takoj. Ko je vidna ob korenovem vratu
rastline, je ponavadi že prepozno. U ši živijo na koreninah pejotla, kjer
napravijo belo voskasto oblogo, kamor se skrijejo inzašèitijo pred vlago.
Zelo hitro se razmnožujejo v suhem substratu ter se prenašajo na sosednje
lonèke in rastline.Zatiramo jo mehansko in s Piretrinom.Korenine napadenih
rastlin speremo z vodo in tako odstranimo belo oblogo z ušmi in zemljo.Nato
korenine izsušimo ter jih poškropimo z Biokilom. Zopet izsušimo korenine ter
kaktus posadimo v svežo suho zemljo. Mnogi ne vedo, da koreninska uš lahko
povzroèi koreninsko gnilobo in propad rastline.
|
|
|
Latinsko ime: |
Lophophora jourdaniana |
Domaèe ime: |
Omamni kaktus |
Družina: |
Cactaceae |
Skupina: |
Kaktusi |
Izvor: |
Mehika |
Podnebje: |
stepska |
Minimalna temperatura pozimi: |
|
Idealna temperatura: |
|
Svetloba: |
svetlo, zasenèeno |
Zemlja: |
humusno-ilovnato-pešèena |
Barva cveta: |
rozardeèa |
dodaj v Mojo zbirko |
Družina-Family CACTACEAE Opisal: (Boed) Boed Po konvenciji CITES je zašèiten Prevod: riterjev aztekij Naglas imena: rítteri Izvor imena: Ritter, Friedrich Rastišèa - Locations: Casillas, Nuevo Leon, Mexico; REP 1289 Vrsta ni samoplodna Tip vzgoje: Ariocarpus - osrednja
Mehika; rastišèe: zelo vroèe stepe. Gojenje poleti v rastlinjaku, zelo vroèe,
25-50 stC, zelo zraèno in sonèno, zalivanje v sezoni enkrat meseèno; obvezno
poletno mirovanje. Prezimovanje priporoèljivo v rastlinjaku, popolnoma suho
od sredine oktobra do konca aprila, svetlo, pri 0 -
|
Družina-Family CACTACEAE Opisal: (Eng) Web Po konvenciji CITES je sprejeta vrsta Prevod: drobna epitelanta Naglas imena: microméris Izvor imena: mikrós-majhen; grški Tip vzgoje: Echinocactus;
rastišèe: zelo vroèe stepe, gorovja in zmerno hladna podroèja. Gojenje poleti
v rastlinjaku ali na prostem, zelo vroèe, 10- |
|
|
|
|
Latinsko ime: |
Astrophytum capricorne v. niveum |
Domaèe ime: |
Snežni astrofitum |
Družina: |
Notocacteae |
Skupina: |
Kaktusi |
Izvor: |
Mehika |
Podnebje: |
stepska, pušèavska |
Minimalna temperatura pozimi: |
|
Idealna temperatura: |
|
Svetloba: |
svetlo, sonèno |
Zemlja: |
humusno-ilovnato-pešèena |
Barva cveta: |
temnorumena |
|
|
|
|
|
Latinsko ime: |
Echinocereus reichenbachii v. albertii |
Domaèe ime: |
Albertijev stebrièasti pajkovec |
Družina: |
Echinocereae |
Skupina: |
Kaktusi |
Izvor: |
Teksas, Rio Grande, Nuevo Leon |
Podnebje: |
subtropska, stepska |
Minimalna temperatura pozimi: |
0- |
Idealna temperatura: |
22- |
Svetloba: |
svetel, zasenèen |
Zemlja: |
humusno-ilovnato-pešèena |
Barva cveta: |
rožnatordeèa |
|
|
Latinsko ime: |
Echinofossulocactus phyllacanthus |
Domaèe ime: |
Rumenocvetni stenokaktus |
Družina: |
Cactaceae |
Skupina: |
Kaktusi |
Izvor: |
Mehika (Hidalgo, San Luis Potosi) |
Podnebje: |
visokosavanska |
Minimalna temperatura pozimi: |
5- |
Idealna temperatura: |
26- |
Svetloba: |
sonèno |
Zemlja: |
mešanica zemlje za kaktuse - S standard |
Barva cveta: |
svetlorumena |
|
|
Latinsko ime: |
Echinofossulocactus kellerianus |
Domaèe ime: | |
Družina: |
Cactaceae |
Skupina: |
Kaktusi |
Izvor: |
Meksiko |
Podnebje: |
subtropska |
Minimalna temperatura pozimi: |
5- |
Idealna temperatura: |
24- |
Svetloba: |
sonèen, svetel |
Zemlja: |
mešanica zemlje za kaktuse - S standard |
Barva cveta: |
škrlatna |
dodaj v Mojo zbirko |
|
Opis: |
|
Syn: Stenocactus crispatus, Echinocactus
crispatus, Echinofossulocactus dichroacanthus, Echinofossulocactus lancifer, |
|
Pejotl (peyotl) je domaèe ime za kaktus Lophophora williamsii (Lem.) J. Coult. Spada v družino Cactaceae. Beseda pejotl izvira iz jezika domorodcev skupine Nahuatl.
Lophophora williamsii je kaktus, ki raste od srednje Mehike do jugozahodnega Teksasa. V naravi je Lophophora williamsii po CITES konvenciji strogo zašèitena rastlina (I. razred).
Pejotl je povezan z religijo domorodcev in spada v skupino veè vrst kaktusov, ki poleg uporabe v domaèem zdravilstvu in magiji predstavljajo božanstvo. Uporabljajo ga indijanci plemena Vièoli in pripadniki nekaterih drugih plemen pri svojih verskih obredih.
Lophophora williamsii je majhna ploska rastlina s
premerom do
Kaktus Lophophora williamsii je v èasu evolucije popolnima izgubil bodice in je tako verjetno na vrhu razvojne lestvice kaktusov. Od najbližjega sorodnika Lophophora echinata se loèi po temnejši povrhnjici in rožnatem cvetu. Lophophora echinata ima svetlozeleno povrhnjico s sivkastim poprhom in bele ali rumenkaste cvetove. Lophophora echinata vsebuje zelo alkaloidov, meskalina pa skoraj niè.
Slika desno: Lophophora echinata
Pejotl raste v srednji Mehiki in jugozahodnem Teksasu. Najbolj je razširjen v Mehiških pokrajinah Chihuahua, Tamaulipas in San Luis potosi.
Lophophora williamsii raste v apnenèastih tleh v polpušèavah in pušèavah med nizkim grmièevjem. Rastline na teksaškem podroèju zdržijo nizke noène temperature do -10st.Celzija, v nižjih predelih mehiškega Tamaulipasa pa rastejo v bolj blagi klimi.
Zašèito pred živalmi pejotlu dajejo strupeni alkaloidi iz skupine meskalinov, ki delujejo kot psihoaktivne snovi. Alkaloidi so obièajno odpadek rastlinskin biokemiènih ciklusov, vendar jih rastline ne izloèijo, ker imajo v taki obliki zašèitno ali kakšno drugo biološko funkcijo. Lophophora williamsii vsebuje precej alkaloidov iz skupine fenetilaminov. Glavni alkakoid pejotla je meskalin, ki je zastopan v sveži rastlini do 0,4%.
Pejotl zaradi vsebnosti meskalina deluje psihedelièno. Èlovek, ki zaužije zadostno dozo meskalina (0,4-0,6g), vidi barvne iluzije, barvito svetlobo, pojavijo se mu tudi slušne, vonjalne, okušalne in otipne halucinacije, pogosto pa se pojavi tudi obèutek lebdenja. Uporabniki pejotla oz. meskalina govorijo o zelo nasprotujoèih si uèinkih, od prijetnih obèutkov breztežnosti, vidnih halucinacij, do razširitve zavesti do neznanih dimenzij in vpogleda v svoje bistvo. Nasprotno nekateri uporabniki doživijo zelo neprijetne vizije, ki se lahko zaènejo z zelo slabim poèutjem in bruhanjem. Ker je meskalin šibkejši kot po delovanju soroden LSD, se je v zaèetku šestdesetih let uporaba meskalina med ameriškimi uporabniki psihedelikov opustila.
V preteklosti so pejotl uporabljali domaèini raznih plemen v domaèem zdravilstvu in v obredne namene. Uživanje pejotla v nekaterih plemenih ni bilo dovoljeno ženskam, zloèincem, tatovom in mladenièem, ki še niso doživeli iniciacije. Pejotl naj bi namreè zlobnim ljudem in tistim, ki jih Pejotl ni sprejel, povzoèil zelo grozljive halucinacije.
Pleme
Vièoli še vedno goji tradicijo potovanja v deželo Wirkuta, kamor se sedemnajst
izbranih pripadnikov plemena enkrat letno odpravi na preko
Vestni nabiralci pejotla odrežejo zgornji del stebla, se rastlini (božanstvu) opravièijo in jo zaužijejo le v posebnem obredu. Pravilno odrezana rastlina se sèasoma obnovi, saj iz kambija zrastejo novi brsti rastline.
Danes za uporabo odrežejo steblo pejotla in ga narežejo na tanke rezine, imenovane mescal buttons (meskalinski gumbki). Rezine posušijo na soncu. Pri zaužitju med strogo doloèeno proceduro rezine najprej navlažijo s slino, jih z dlanmi zvaljajo v kroglice in jih pogoltnejo brez žveèenja. Pripadnikom kulta, ki ne živijo na podroèjih, kjer raste pejotl, pošiljajo posušene rezine kar po pošti. Pripadniki plemena Kiowa tako vsako soboto ponoèi ob ognju pogoltnejo 10 - 12 takih gumbkov.
V domaèem zdravilstvu so domaèini uporabljali pejotl kot protiboleèinsko sredstvo, pri vroèici, pri zdravljenju astme, revmatizma, tuberkuloze, spolnih in kožnih bolezni, gripe, diabetesa, krèev in pri zdravljenju ran. Verjamejo tudi, da pejotl deluje varovalno proti urokom. Alkaloid pejokaktin, ki je prisoten v pejotlu v manjših kolièinah, je pokazal antibiotièno delovanje (test na miših, okuženih s Staphylococcus aureus). Dokazano je tudi ugodno delovanje meskalina pri zdravljenju oèesnih boleznih.
Uèinkovita
doza meskalina je približno
O uporabi pejotla v magiji je antropolog Carlos Castaneda napisal 12 knjig. Kaktus je prikazal kot eno od orodij uèitelja Yaqui vraèa don Juana Matusa, ki mu je 'Mescalito' priporoèil kot sredstvo za vpogled v svoje bistvo. Veèinoma so vraèi pejotl tako tudi uporabljali, torej kot iniciator in pod pogojem, da jim 'Mescalito' dovoli uporabo. Don Huan je v pejotlu videl svojega življenjskega uèitelja.
Lophophora williamsii spada v I. razred ogroženih rastlin po CITES konvenciji, katere podpisnik je tudi Slovenija. V Mehiki in ZDA ropanje rastlin zakonsko strogo nadzirajo in restriktivno kaznujejo kršilce. Prepovedano je nabiranje kateregakoli dela rastlin ali rastline cele, kršitelje pa èaka odvzem materiala, kazen približno 3000 USD in dosmrtni izgon iz države. Kršilca seveda najprej doleti zapor, ki v Mehiki pomeni prenoèevanje v hladni kamniti jeèi s podganami, po plaèilu kazni pa kršitelj nima veè možnosti vstopa v državo.
Uporaba pejotla je danes prepovedana tako iz staèišèa zašèite ogroženih rastlin kot glede zakona o prepovedanih drogah. Pejotl se namreè nahaja na listi prepovedanih drog, kar se v Ameriki strogo spoštuje. Uporaba pejotla v verske namene je danes regulirana in je dovoljena le èlanom verske sekte Native American Church.
Neowerdermannia vorwerkii
Kaktusi v kulinariki
Sadeži mnogih vrst kaktusov so soèni, sladko-
kisli in že dolga stoletja sestavina nekaterih
nacionalnih kuhinj. Najbolj poznani so figi
podobni sadeži opuncije Opuntia ficus-indica, iz
jugovzhodne Azije prodira Dragon fruit, do
kilogram težke soène jagode vrste Hylocereus
undatus. Ponekod v visokogorju Bolivije
uporabljajo kaktus Neowerdermannia vorwerkii
namesto krompirja. Kaktus borovnièar
(Myrtillocactus geometrizans) se odlikuje po
izraziti modri barvi stebla, pa tudi plodov. Iz
kaktusom podobnih rastlin agav izdelujejo
znamenito alkoholno pijaèi Tequilo.
Najmanjši kaktus
je Blossfeldia liliputana, katere trup ne preseže
v višini okoli
Tašèin fotelj
Kaktus, ki potrebuje 40 let, preden prviè zacveti.
Cepljenje kaktusov je naèin razmnoževanja in ohranjanja bolj zahtevnih vrst kaktusov, pogosto pa se cepi kaktuse tudi zaradi hitrejše rasti. Princip cepljenja kaktusov je podoben kot pri sadnem drevju: na trpežno podlago cepimo obèutljiv cepiè, ki necepljen ne bi dobro uspeval. Pri kaktusih namreè obstajajo vrste, ki dolgoroèno v našem okolju nimajo možnosti preživetja. To so na primer kaktusi iz rodov Sclerocactus in Pediocactus, kaktusi Echinocactus horizonthalonius, E. polycephalus in Pyrrhocactus umadeave, pogosto pa se cepijo tudi Echinomastus, Ariocarpus, Discocactus in podobni. Slednji preživijo tudi necepljeni, vendar je pogosto namen cepljenja tudi na vsak naèin ohraniti primerek. To se pogosto pojavlja pri ogroženih vrstah, na primer mleèek Euphorbia columnaris, ki je v naravi skoraj izumrl, vendar se ohranja precej cepljenih primerkov v zbirkah. Ker cepljeni kaktusi rastejo hitreje, se ceplenje uporablja tudi za zelo poèasi rastoèe vrste, kot so Blossfeldia, Aztekium in Strombocactus.
Cepljenje je priporoèljivo tudi za zaèetnike, ki želijo na vsak naèin gojiti bolj zahtevne vrste. Trmasto vztrajanje pri gojenju zahtevnih rastlin na lastnih koreninah brez pravega predznanja ali dobrih pogojev za gojenje je obsojeno na neuspeh, razoèaranje pa obièajno preprièa mlajše nadebudneže, da vseeno posežejo po nožu. Cepljenje je sicer enostavno opravilo, po drugi strani pa sèasoma postane prava znanost, zato sem jo opisal v tem poglavju o cepljenju.
Reševanje nagnitih in okuženih kaktusov s cepljenjem je obièajno obsojeno na neuspeh, vendar imajo taki primerki še vedno veè možnosti za preživetje kot necepljeni.
Še beseda o izrazu cepljenje: v slovenskem jeziku sta poznani in pravilni obe besedi, cepljenje in ceplenje, zato sem tudi v tem tekstu uporabil oba.
Pri cepljenju odrežemo podlagi vrh in nanjo pritrdimo primerno obrezan cepiè. Bistveno pri cepljenju kaktusov je, da cepiè pritrdimo tako, da se kambija cepièa in podlage stikakta vsaj na enem mestu.
Kambij je žilno snopje, ki v v steblu kaktusa skrbi za prenos snovi po rastlini. Ko kaktus horizontalno prerežemo, na sredini vidimo svetlejši krog, ki je pri nekaterih kaktusih proti koreninam olesenel. Najboljši rezultat pri cepljenju kaktusov dosežemo, èe spojimo mlada tkiva, zato moramo podlago prirezati ravno prav visoko, cepiè pa mora biti èim mlajši. Obièajno so rezultati najboljši, èe je brst, uporabljen za cepiè star eno do tri leta s premerom enega do treh centimetrov. S tako velikimi cepièi bomo imeli tudi najlažje delo.
Na sliki desno je stržen s kambijem v starem Echinocactus grusonii. Èe je kambij tako olesenel, na uspešno spajanje s podlago ne smemo raèunati.
Za cepljenje potrebujemo vitalno podlago za cepljenje kaktusov, zdrav cepiè in ustrezno orodje.
Podlaga naj bo izbrana glede na naèin vzgoje in na vrsto cepièa. Nekateri cepièi utegnejo biti nekompatibilni s podlago.
Pri cepljenju bomo potrebovali oster nož, pinceto ali klešèe, gumice ali narezana stekelca, alkohol in dobro merico previdnosti. Nekateri si za fiksiranje cepièa na podlago izdelajo stojalce z gibiljivo glavo na jekleno vzmet in cepiè na podlago enostavno stisnejo kot s klešèami.
Cepiè lahko na podlago pritrdimo tudi z bodico kaktusa, vendar danes te metode ne uporablja nihèe. V preteklosti je bila pogosto uporabljena za cepljenje epifilov.
Teoretièno lahko cepimo skoraj kadarkoli, vendar izkušnje kažejo, da so najboljši rezultati cepljenja v maju in juniju. Nekateri èeški avtorji propagirajo zgodnje spomladansko cepljenje na neaktivno podlago. To je mišljeno predvsem za Eriocereus jusbertii, vendar moje izkušnje kažejo nasprotno. Cepiè in podlaga naj bosta v aktivni rasti.
Konec julija in avgusta se v rastlinjakih zaradi visoke vlage pojavijo insekti in razne okužbe z glivicami. Najbolj nevaren èas je od zaèetka avgusta do sredine septembra. V tem èasu se cepièi sicer sprimejo s podlago, vendar se pojavi visok odstotek okuženih cepljenk in zavrnitve, ki so posledica okužbe na spoju, v nekaterih primerih pa tudi sluzi, ki se izloèi iz podlage ali cepièa. To zadnje je posebno izrazito pri opuncijah.
Jeseni sicer lahko cepimo, vendar je dobro, da se cepiè že v prvi sezoni dobro zraste s podlago. Na primer, jeseni cepljeni sejanci na Echinopsis se sicer dobro sprimejo, vendar jih èez zimo podlaga 'potegne vase'.
Podlage narežemo že eno sezono prej, da se dobro ukoreninijo. Možno je tudi cepljenje na neukoreninjene podlage, vendar jih vsaj desetina propade. Ko posedujemo veè cepljenih kaktusov, lahko pridelamo dovolj novih podlag z ukoreninjanjem brstov, ki poženejo iz podlag pod cepljenimi kaktusi. Èe pa teh ni dovolj, kupimo nekaj preverjenih vrst podlag, ki jih potem režemo za podlage.
Drobne in olesenele kaktuse odstrižemo kar s sadnimi škarjami, debelejše in mehke podlage pa z nožem. Pri dolžini podlage raèunajmo na to, da bo do uporabe še nekaj zrastla.
Kaktusi za podlage se obièajno hitro ukoreninijo, zato tretiranje z rastnim hormonom ni potrebno.
Dobro ukoreninjeno podlago imejmo posajeno v zadosti velik lonèek z ravnim dnom, sicer se bo pri obrežitvi s stekelcem prevraèal. Èe pritrdimo cepiè z gumico, o tem ni treba razmišljati. Nekaj dni pred cepljenjem podlage zalijmo, da se ne bodo po cepljenju preveè sesedle.
Pred cepljenjem obièajno porežem tudi korenine, ki so rastle iz lonèka skozi spodnje luknje. Èe so debele, jih odrežem s kratkim nožem. Do sedaj se še ni zgodilo, da bi se podlaga na ta naèin okužila.
Pri cepljenju pogosto pride do okužb, zato je pri delu potrebna èistoèa. Najprej si obièajno oèistim prostor, odstranim smeti z morebiti okuženim materialom, poèistim delovno mizo in se nazadnje spravim k dezinfekciji orodja. Nož, pinceto, škarje in ostalo orodje pred uporabo operem z vodo in ga pustim, da se odcedi in osuši. Pred rezanjem nož polijem z alkoholom in ga obrišem s papirjem. Dober bo navaden toaletni papir, boljšega, pa tudi cenejšega pa dobite v kakšni kmeèki zadrugi.
Za cepljenje uporabljam dolg kuhinjski nož, katerega obèasno pred cepljenjem nabrusim s finim brusnim kamnom. Zelo dobre so tudi britvice ali skalpel, vendar je za raven enakomeren rez najbolj priroèen nož. Ta je pri zelo bodièastih podlagah skoraj nepogrešljivo orodje.
Za nabrizgavanje alkohola so najboljše plastiène laboratorijske puhalke. Za razkuževanje naj bi bil sicer boljši 67% alkohol, vendar uporabljam kar nerazredèen 96% denaturiran alkohol. Ta se na orodju tudi hitreje posuši. Tudi tega dobite v kmeèkih zadrugah ali v tehniènih trgovinah, lekarniški bo precej dražji.
Med ceplenjem izklopim tudi ventilatorje, da ne pride do prenašanja prahu in gliviènih trosov.
Podlagi najprej odrežemo vrh, vendar tako visoko, da bo neposredno pred cepljenjem še vedno mogoèe narediti konèni rez. Èe so bodice goste in debele, na primer pri Trichocereus pasacana ali pri Ferocactus glaucescens, najprej porežimo areole z bodicami. Te najlažje porežemo tako, da s konico noža zarežemo od spodaj navzgor na boèni strani kaktusa, približno na mestu, kjer bo kasneje potekal konèni rez. Ko prerežemo notranji del podlage, bomo zlahka prerezali tudi areole z debelimi bodicami. Èe pa je kaktus gol ali so bodice drobne, pa kaktus primemo s pinceto ali s klešèami in naredim en moèan rez, seveda proè od sebe, tako, da je pinceta pravokotno na smer reza. Èe režemo vzporedno s pinceto, se nam utegne kaktus izmuzniti in ne samo, da bo rez neuspešen, lahko se nam zgodi tudi kakšna nesreèa.
Èe prièakujemo, da se bo podlaga nožu upirala, jo z vrhom naslonimo ob rob mize in naredimo rez pravokotno glede na rob mize.
Podlagi takoj konièno prirežemo rebra, saj se bo tkivo malo sesedlo. Režemo od zgoraj navzdol. Pri debelih podlagah se raven rez brez obrezovanja reber usloèi in tam po zalivanju zastaja voda. To v nekaterih primerih povzroèi gnitje zdravega cepièa.
Pred dokonènim spajanjem odrežemo tanek zgornji sloj tkiva in ga v primeru, ko nimamo pripravljenega cepièa, pustimo na podlagi. Tako bo tkivo do spajanja ostalo vlažno.
Cepiè naj bo primerne velikosti in zdrav. Obièajno je to manjši brst, zato ga prijemamo s pinceto. Odrežemo mu spodnji del, nato pa ga konièno prirežemo. Podobno kot pri podlagi, pustimo malo tkiva na spodnji strani, tako da lahko pred spajanjem naredimo še en tanek rez.
Èe je cepiè podolgovat, ga lahko prirežemo postrani, kot je prikazano na sliki. Èe je podlaga široka, je dobro, èe ga porežemo tudi ob straneh.
Ko sta podlaga in cepiè obrezana, še enkrat dezinficiramo nož, odrežemo podlagi tanek sloj tkiva na vrhu podlage in enako tanek sloj cepièa na spodnjem delu. Èe smo rez že naredili in pustili prekritega s tanko plastjo tkiva, to samo odstranimo. Nato spojimo cepiè s podlago in ga fiksiramo, bodisi z gumicami, bodisi s stekelcem. Obtežitev naj bo primerna velikosti cepièa in podlage.
Najenostavnejši naèin obtežitve cepièa je verjetno obtežitev s stekelcem. Èe je teža stekelca premajhna, nanj položim že dodatno utež, na primer matico, vijak, kladivo, macolo, traverzo
Na koncu je zadeva videti takole.
Ne pozabimo na oznaèevanje cepljenk.
Dobro je, èe je po cepljenju prostor nekaj dni suh, zato cepljenje planirajmo dva dni po zalivanju. Èe so podlage izsušene, jih lahko previdno zalijemo, vendar to poènimo zjutraj, da se do veèera voda na površinah posuši. Èe bomo vse skupaj zalili s pršenjem, bo voda pod stekelcem ostala še kakšen dan in se nam utegne cepiè okužit.
Stekelca iz enoletnih sejancev odstranim še isti dan, obièajno po nekaj urah, iz veèjih cepièev pa po nekaj dneh. Uspešnost cepljenja ne preverjamo s premikanjem cepièa, ker se bo ta dokonèno vrasel šele v nekaj mesecih. Cepljenke damo na obièajno mesto in ravnamo z njimi kot z ostalimi podlagami. Cepljenke namreè niso obèutljive tako kot so bili cepièi.
Pogosto se odloèimo, da veliko cepljenko odrežemo in ukoreninimo. To je ponavadi uspešno, pogosto pa odrezan cepiè ponovno cepimo. Spodnji del cepièa požene brste, ki jih lahko precepimo. Na tak naèin lahko uspešno in hitro razmnožimo zelo redke in poèasi rastoèe vrste kaktusov.
V primeru, da podlaga odmre, cepiè pa je videti zdrav, pogosto ne pride do uspešnega ukoreninjanja cepièa. To se opaža pri veèjih cepièih iz odmrlih podlag opuncije. V teh primerih je bolje cepièu odrezati spodnji del in ga koreniniti kot odrezan potaknjenec, sicer na korenine lahko èakamo leta.
Uspešno cepljenje torej pogojujejo faktorji:
- podlaga in cepiè naj bosta v intenzivni rasti
- cepljenje je najbolj uspešno v suhem vremenu
- nasprotno velja za pereskiopsis; tega je dobro celo pokrit
- cepi se na mlado tkivo
- cepi se lahko tudi na neukoreninjene brste, vendar je uspeh malo slabši
- obtežitev naj bo primerna velikosti cepièa
- obtežitev se lahko (predvsem tudi lažje) izvede s stekelci in podobnimi
predmeti. Za uporabo gumice morate imeti ravno podlago, idealen cepiè in
jeklene živce.
- obtežitev se na sejancih pusti le nekaj ur, za veèje cepièe nekaj dni
- èe potegne podlago skupaj, se obtežitev pusti dlje; ko se podlaga napne, ta
lahko cepiè dvigne in ga odlušèi
- nož naj bo gladek, najboljše so sveže britvice, vendar je z njimi težko delat
- èe so prisotni škodljivci - rdeèi pajki, mrtvaške mušice ali kakšni drugi
insekti, bo rez okužen, krivili bomo pa nerazkužen nož
- nekatere podlage niso kompatibilne s cepièi (npr. opuncije za P.
papyracantha, Pune itd)
- jesensko cepljenje je sicer uspešno, vendar je dolgoroèno odstotek preživetja
slab
- za neuspeh je vedno kriva nenatanènost (slab rez, neèisto delo,
poenostavljanje pri rezu, uporaba slabih podlag, ceplenje ob nepravem èasu
itd.)
Pri cepljenju sta najpogostejši težavi nesprijet cepiè in podlaga ter okužbe. Poglejmo vzroke.
Izloèanje sluzi Po ceplenju se na cepièu ali na podlagi pojavi moèno izloèanje sluzi. Veèinoma se zasuši, pogosto pa splesni. Sluz se izloèa iz sluznih kanalov iz rastline. Nekatere vrste kaktusov je vsebujejo veè, nekatere manj. Sluz na spoju med cepièem in podlago povzroèi neprevoden sloj, ki povzroèi loèenje cepièa. Težavo zmanjšamo, èe cepiè pred dokonènim fiksiranjem pritisnemo na rez podlage in ga malo premikamo sem ter tja. Sluz je možno delno odstraniti tako, da kapljice poberemo s toaletnim papirjem. Èe ne drugega, vsaj zmanjšamo kolièino vlage in s tem možnost okužbe. |
Cepiè odpade takoj po odstranitvi obtežitve: kambij cepièa ni bil pravilno nastavljen na kambij podlage; premajhna obtežitev èe je površina rjavkasta: okužba |
Cepiè (sejanec) se zelo dobro sprime, vendar se èez èas dvigne in izpod njega zraste brst podlage: previsoko odrezana
podlaga. Najpogosteje se to pojavi pri cepljenju na echinopsis, ki ga je
treba prirezati zelo nizko, vendar še vedno tako visoko, da ima prevodno
snopje premer 2- |
Podlaga bujno brsti, cepiè pa ne raste, èeprav je trdno zrašèen: cepiè nima dobre rastne sposobnosti ali pa ni kompatibilen s podlago. Pogost primer so cepièi Pyrrhocactus. |
Cepiè raste poèasi, podlaga pa neprestano brsti: šibak spoj ali neprimerna podlaga |
Cepiè kakšno leto ali dve dobro raste, nato pa se rast ustavi. Èe cepiè odlomimo, je pod njim rjava olesenela plast: nekompatibilnost cepièa s podlago; zasušena plast sluzi; okužba, |
Cepiè raste, vendar se sèasoma pokaže, da je prirašèen slabo, vendar ne odpade: slab spoj, pogosto zaradi premajhne obtežitve, vendar ni okužbe. Kaktus bo treba pravoèasno precepiti. |
Na podlagi se pojavijo èrne pege, ki se postopno širijo. Podlaga in cepiè pogosto zgnijeta: okužba, obièajno po cepljenju v avgustu. Èe pravoèasno odrežemo okuženo tkivo, bomo morda cepljenko še rešili. |
Èrna snov na spoju: okužba pri ceplenju, ki se bo v vlažnem vremenu verjetno razširila. |
Med cepièem in podlago je vrzel; površina je rdeèkasto rjava: slab spoj; cepljenka je okužena z rdeèim pajkom |
Težava, imenovana upanje umre zadnje: Cepljenje areol in mamil je bilo v preteklosti že omenjeno, v zadnjem èasu pa se uporablja za ceplenje Digitostigma caput-medusae. Èe cepimo mamilo brez areole in to še na napaèno podlago, bomo zaman dolga leta prièakovali brstenje v novo rastlino. |
Pri ceplenju kaktusov so se v praki preskusile številne podlage. Nekatere so se pokazale kot zelo dobre, nekatere slabe, nekaj pa je takih, ki se uporabljajo le za doloèene primere. Pregledali bomo nekaj vrst podlag in izkušnje z njimi. Pri tem moram opozoriti, da veljajo te izkušnje za doloèen tip vzgoje in da se bodo morda pri kakšnem drugaènem naèinu gojenja pokazale drugaèe.
Obièajno pri pojmu cepljenje kaktusov pomislimo predvsem na kaktuse, èe pa pogledamo malo naokoli, pa pogosto vidimo, da se cepljenje uporablja tudi za druge vrste soènic. Prav pri soènicah poznamo nekaj zelo težavnih in po drugi strani, zelo redkih vrst, predvsem med mleèki in stapelijevkami. Tudi za te se najde uspešen naèin ceplenja, zato bomo v tem prispevku pogledali, katere podlage se lahko uporabi in kako se obnašajo.
Podlaga naj bo zdrava in izbrana glede na kompatibilnost s cepièem. Nekatere podlage namreè cepiè zavrnejo oz. se kljub spojitvi èez leto ali kasneje na mestu spoja ustvari neprevodna plast. Nekompatibilnost je najbolj znaèilna za opuncije.
Podlaga naj bo ustrezno velika. Premajhno podlago utegne cepiè v nekaj letih prerasti in izsesati, prevelik pa bo povzroèal težave pri cepljenju in bo videti neestetsko. Èe želimo, da cepiè z leti preraste podlago tako, da se ta popolnoma skrije, uporabimo kratek in debel cepiè, na primer manjši brst Trichocereus pachanoi.
Podlage loèimo predvsem na zaèasne in na stalne. Zaèasne podlage uporabimo le za premostitev rasti cepièa za nekaj let, na primer za cepljenje malih sejancev, ki jih na dobre stalne podlage ne moremo uspešno cepit. Zaèasna podlaga je predvsem Echinopsis, delno pa tudi Pereskiopsis.
Pri izbiri podlage razmislimo tudi o brstenju podlage. Èez èas bodo namreè kljub dobri rasti cepièa iz podlage pognali brsti, ki bodo preusmerili rast podlage vase. Te moramo odrezati, kar je sicer dobro za pridobivanje novih podlag, je pa zoprno opravilo, ki lahko povzroèi okužbo in gnitje podlage. Ti primeri so sicer zelo redki, vendar sèasoma porezana in olesenela podlaga ne služi veè dobro. Èe je rast cepièa slaba, bo brstenje podlage še toliko bolj obilno.
Podlage, ki bujno brstijo, so Echinopsis in Opuntia, srednje brsteèi so Eriocereus, razni Trichocereus in Monwillea, zelo redko pa bo brstel Trichocereus pasacana. Kolikor veèji in bujnejši je cepiè, toliko manj brstenja bo iz podlage.
Pomemben faktor je izbira podlage glede bodièavosti, ki povzroèa težave pri cepljenju. Najbolj elegantno bomo cepili na opuncijo, Myrtillocactus geometricans in Trichocereus pachanoi, ostale podlage pa bo treba bolj trdo prijet za telo in jim najprej porezat bodice.
Pri izbiri podlage bodimo pozorni na obèutljivost na gnitje, zgodnjo izsušitev, na plesni in na prezimno trdnost v primeru, èe želimo cepit kaktuse za zunanje prezimovanje. Bolj obèutljive za obièajne naèine gojenja so opuncije, najmanj pa trihocereusi. Echinopsis se bo kot že reèeno, prezgodaj izsušil, sploh èe je cepiè zelo bujen, kot na primer Pyrrhocactus. Za okužbe so v èasu cepljenja zelo dovzetni sicer zelo èislani Eriocereus jusbertii, sploh pri cepljenju v poletnem èasu. Kot zimotrdne podlage so uporabne Opuntia fragilis in Opuntia compressa, vendar je pri teh pomemben tudi klon. Kot obièajne opuncije tudi te lahko cepiè zavrnejo, so pa za gojenje v ogrevanem rastlinjaku neuporabne.
Najprej prglejmo seznam najpogosteje uporabljenih podlag po abecednem redu. Nekatere se uporabljajo le v posebne namene, kar bo navedeno v tekstu.
Ceropegia woodii
Ceropegia woodi je stalna podlaga za skoraj vse vrste svilnièevk. Ceplenje je enostvno. Zdornji del gomoljèka odrežemo in nanj pritrdimo cepiè. Opozoriti vas moram na staro zmoto, da Ceropegia nima kambija in da je vseeno, kam cepiè pritrdimo. To žal ni res. Cepiè se na gomoljèek zelo lepo sprime tudi na sredini, kjer ni kambija, vendar bo vegetiral na njem dolga leta. Cepiè moramo cepiti tako kot pri kaktusih - kambij na kambij. Ta poteka nekaj milimatrov od zunanjega roba gomoljèka.
Gomoljèek je podzemni, zato ponavadi cepljenke na svetlobi in vroèini ne uspevajo najbolje. Žal je rast cepièev slaba in se ta podlaga redko uporablja.
Je poèasna, lesena podlaga, ki z leti postane tudi rjasta po površini. Rast cepièev je zelo poèasna ali pa podlaga cepiè celo zavrne. Podlaga bi lahko imela namen zavreti rast hitro rastoèih vrst in jih ohranjati pri življenju, kot so to poskušali z mamilarijami kot podlagami, vendar sèasoma cepièi na tej podlagi prenehajo rasti.
Podobno kot univerzalni Eriocereus jusbertii so tudi ostale vrste eriocereusov zelo dobre podlage. Naš znani gojitelj in strokovnjak za ceplenje Jure Slatner je uvedel ceplenje sejancev na takoimenovana 'èrevca' - sejance katerihkoli eriocereusov. Metoda se je pokazala kot zelo uspešna. Na priblièno tricentimeterske podlage, ki pri tej velikosti dosežejo premer slabega centimetra, se cepi nekajtedenske sejance, podobno kot na Echinopsis. Ceplenje je uspešno v zelo visokem odstotku s tem, da se podlaga sèasoma zadebeli in postane taka kot bi cepili na odraslo podlago. Prednost je tudi v tem, da se spoj razširi in je odstopanje cepièev zelo redko.
Na sliki je prikazan podoben naèin ceplenja
polletnega sejanca na malo veèjo podlago. Najbolje se obnašajo mladi sejanci do
kakšnih
Je dokaj uporabna poèasna podlaga za nekatere bolj zahtevne vrste. Sprijemanje je dobro, podlaga pa je dolgotrajna. Kljub temu, da je ta kaktus že po naravi nagnjen k brstenju, cepljena podlaga zaèuda ne brsti kaj dosti. Prednost tega Echinocereusa je morda tudi v tem, da raste v naravi na podobnih rastišèih kot zahtevne mehiške vrste. Èe pogledamo veèino ostalih podlag, so veèinoma južnoameriške.
Je najboljša zaèasna podlaga za cepljenje drobnih sejancev od enega milimetra pa tja do10 mm premera. Nanje je možno cepiti tudidebelejše cepièe, vendar v takem primeru rajeizberemo stalno podlago. Cepièi rastejo nenormalno hitro, vendar podlage zaènejo po desetih letih odmirati. Vzrok je verjetno v razlièni rasti podlage in cepièa. Najhitreje se te podlage izèrpajo pri cepljenju kaktusov iz rodov Pyrrhocactus, neoporteria in podobni. Podlaga odmre hitreje, èe se pozimi preveè izsuši.
Pri ceplenju na Echinopsis bodimo pozorni na žilno snopje, ki se v temenu konèa dokaj nizko. Lepo rašèen Echinopsis je treba prerezati skoraj na polovici, da dobimo prerez kambija z nekaj milimetri premera. Vsekakor najprej odrežimo vrh, nato konièno porežemo rebra. nato pa naredimo nekaj vodoravnih rezov, da pridemo do pravega prereza. Previsoko odrezana podlaga namreè požene iz sredine in cepiè enostavno prebode.
Je zelo dobra stalna podlaga za veèino bolj obèutljivih vrst. Hitro oleseni in le malo brsti. Je ena od najbolj èislanih starih podlag, saj zelo dobro prenaša vroèino, izsušitve, dobro nosi velike težke cepièe, korenine pa ne zgnijejo zlepa. V preteklosti se je zelo pogosto uporabljala ravno za ceplenje redkih vrst zelo zahtevnih mehiških kaktusov iz rodov Pelecyphora, Aztekium, Ariocarpus in podobni, vendar so jo sèasoma zamenjali Trichocereus pachanoi in druge manj lesene podlage. Eriocereus jusberti ima namreè kratke, vendar zelo trde in ostre bodice, pri cepljenju ob nepravem èasu pa ta podlaga pogosto dobi èrne pege, ki se v veèini primerov tudi razširijo. Delno je problem tudi brstenje, saj se veèje brste težko odstrani.
Je zelo dobra stalna podlaga za veèino vrst, v nekaterih primerih še bolj stabilna kot Eriocereus jusbertii. Kljub temu je zaradi dolgih bodic kaktusarji ne marajo. Obnaša se podobno kot vsi eriocereusi: malo težavna za cepit, dobra sprijemljivost, zelo dobra rast cepièev,olesenelost in trajnost.
Težavna stalna podlaga za mleèke. Težavna zato, ker ima kambij majhen premer in kmalu postane lesen. Sprijemanje se lahko pokaže kot problematièno, veèinoma taradi oblike kambija. S tem je posledièno veèje oz. pogostejše tudi brstenje podlage, kar je pri tej podlagi kar problem, saj brsti hitro olesenijo. Veèina gojiteljev se je ogne in namesto te uporabi navadno Euphorbia canariensis.
Euphorbia canariensis je dobra preskušena podlaga za ceplenje sukulentnih mleèkov.Nanjo se cepi tudi komercialno in èe naroèimo kakšne zelo redke evforbije iz kakšne specializirane vrtnarije, jih bomo dobili cepljene na to podlago. Sprijemljivost je zelo dobra, ne zavraèa cepièev, rast cepièev je bujna, do okužb pri ceplenju pa ne pride zlepa. Pri ceplenju moramo mleèek odstraniti in znana metoda je spiranje mleèka na rezu. Sam uporabljam metodo z dvojnim rezom, ki prav tako daje zelo dobre rezultate. Podlago in cepiè porežem in pustim, da se mleèek odteèe, nato pa naredim še en rez in cepiè spojim s podlago.
Cepljenje se pokaže kot uspešno, èe se na spoju naredi zadebelitev. V redkih primerih zgnije podlaga, obièajno zaradi nizke zimske temperature. Podlaga podobno kot druge evforbije, slabo prenaša mraz.
Euphorbia obesa je
poèasna podlaga za zahtevne vrste miniaturnih mleèkov. Nekateri avtorji jih
pohvalijo, sam pa z njo nisem imel najboljših rezultatov. Sprijemanje je sicer
dobro, vendar je rast cepièev poèasna, marsikateri pa sploh preneha z rastjo.
Ima dokaj mehko tkivo, kambij pa je zvezdasta proga približno
Ferocactus glaucescens je v zadnjem èasu uporabljen za razmnoževanje Digitostigma caput-medusae. Cepi se le manjše dele mamil tega kaktusa, zato mora biti podlaga taka, da ne brsti. Ferocactus glaucescens se je pokazal kot idealen za ta primer, je enostaven za ceplenje, dokaj neobèutljiv in ni preveè dovzeten za gnitje korenin kot nekateri drugi ferokaktusi. Ko ga cepimo, se izkaže, da potrebuje kar nekaj vode in se v primeru suše usloèi. Pri ceplenju najprej porežemo bradavice z areolami in se tak oznebimo bodic, nato pa šele odrežemo teme. Kakšen dan pred cepljenjem podlago zalijmo, sicer se bo preveè usloèila in dvignila cepiè.
Vse vrste monvilej so dobre podlage, vendar se jih zelo redko uporablja. So zelo poèasne podlage, pokaže pa se, da cepièi na monvilejah zelo kmalu cvetijo.
Monvillea zelo hitro oleseni, zato je možno ceplenje le na zelo mlado tkivo. Pogosto se zgodi, da po ceplenju podlaga zacveti, kar pa cepièa ne moti.
Hoodia gordoni in ostale Hoodia so nenavadna, vendar zelo dobra izbira podlage za zelo težavne svilnièevke iz rodu Trichocaulon. Med svilnièevkami namreè ni neke rastline, ki bi glavno steblo dolgo ohranila vitalno. Veèina svilnièevk se namreè razrašèa z mladimi odganjki, stari del stebla pa pogosto odmre, sploh v kulturi. Hoodia so rastline, ki so sicer dokaj zahtevne, vendar ohranijo stalno steblo dolgo pri življenju. Ceplenje nanje ni zahtevno, saj je tkivo mehko, sprijemljivost pa dobra. Obèutljive so na mraz, pozimi pa morajo biti obèasno malo zalite, sicer se preveè izsušijo.
Je dobra, vendar malce poèasna podlaga za veèino vrst kaktusov. Sprijemanje ni težavno, pogosto celo bolj uspešno kot pri Echinopsis ali T. pachanoi. Cepi se na mlado tkivo na temenu, staro tkivo v kambiju kmalu oleseni. Okužbe pri cepljenju niso tako pogoste kot pri E. jusbertii. Obnaša se kot trajna podlaga in je poleg kvalitete zaradi modrikaste barve tudi lepa na pogled. Ker ima redko razporejene areole, lahko rebra prirežemo tudi od spodaj navzgor, kar zmanjša lupljenje povrhnjice, vendar to poveèa možnost okužb na rezu.
Ceplenje na Myrtilocactus geometricans je enostavno opravilo, saj ima kratke bodice, ki pa so zelo ostre. Èe bomo podlago prijemali s prsti, bodo na njej ostali sledovi.
Za ceplenje raznih vrst kaktusov se je kot zelo dobra podlaga izkazala opuncija. Za ceplenje smo najprej preskusili razne 'lopate', nabrane v Slovenskem ali Hrvaškem primorju, kjer so opuncije v naravo zanesli neprevidni lastniki poèitniških hiš. Najprej zanimiva in lepa rastlina je v vrtovih sèasoma postala nadležen in nevaren plevel, nakar so opuncije ponekod posekali in jih zmetali na brežine. Tam so se v mediteranski klimi dobro razrasle in postale nevaren plevel, ki pa je zelo uporaben za podlage.
Zelo dobra stalna zelo
hitra podlaga za nekatere, predvsem zimotrdne vrste. Prenese le do
Zelo dobra stalna hitra podlaga za nekatere, predvsem zimotrdne vrste. Obnaša se podobno kot ostale bujne vrste opuncij, le da cepièi rastejo malo poèasneje. zahteva zelo vroèo klimo in najbolje uspeva v steklenikih. Èeprav na njej zelo dobro uspevajo zimotrdni kaktusi, sama podlaga ni popolnoma zimotrdna.
Ime 'general' je ta opuncija dobila zaradi tega, ker so jo 'narabutali' na vrtu nekega generala v primorju.
Dobra stalna poèasna podlaga za nekatere zimotrdne vrste. Sprijemljivost in rast cepièa je malce slabša, zato se ne uporablja prav pogosto. Pogosto se namreè zgodi, da cepiè na tej podlagi enostavno neha rasti.
Opuntia fragilis je poèasna zimotrdna podlaga za zimotrdne kaktuse. Lahko raèunamo na to ,da je popolnoma prezimna in jo lahko vsadimo v zunanje nepokrite skalnjake. Je sicer primerna za cepljenje in sajenje zimotrdnih kaktusov, vendar morajo biti vsajeni zunaj, v rastlinjakih slabo uspeva, še slabše pa se obnaša v rastlinjakih cepljena, ker se osuši in poleže. Èe želimo preskusiti rast zimotrdniha kaktusov v cepljeni obliki, raje poskusimo z Opuntia compressa.
Opuntia compressa
Ta opuncija se pogosto uporablja za cepljenje zimotrdnih kaktusov, ki se potem cepljeni vsadijo v zunanje nasade. Zunaj se obnaša dobro, v rastlinjakih pa je rast cepièev šibka, zato se splaèa za razmnoževanje uporabit kakšno vrsto hitre opuncije, nato pa brste precepit na O. compressa za sajenje v skalnjak. Pri ceplenju se obnaša kot vse druge opuncije, le da mora biti pred ceplenjem zalita. Èez zimo se zelo zguba.
Pereiskopsis je zelo
dobra, hitra podlaga za ceplenje sejancev. Je sicer stara podlaga, vendar se v
praksi pri nas desetletja ni uporabljala, dokler je ni pred desetimi leti spet
odkril Zvonko Èoh in kasneje Jure Slatner. Ceplenje na to podlago ni posebno
zahtevno, vendar moramo upoštevati nekaj pravil. Uporabimo majhne vitalne
podlage, cepimo v vlažnem vremenu, cepimo na zelo mlado tkivo na temenu,
obtežimo zelo rahlo, najboljše rezultate pa dobimo, èe cepljenko takoj po
ceplenju pokrijemo s kakšno odrezano plastenko. Cepièi rastejo zelo hitro in
dobijo naravni videz, vendar z leti podlaga propade. Podlaga je obèutljiva na
mraz in naj bi jo prezimovali nad
Pereskiopsis ima zelo majhne, vendar zelo zoprne glohide in se jih splaèa izogniti, èe se le da.
Stapelia grandiflora in ostale bujne vrste stapelij se lahko uporabijo za ceplenje zahtevnih vrst svilnièevk. Stapelija je zaèasna podlaga in je kot taka dokaj neuporabna. Primerna je za zaèasno reševanje redkih vrst svilnièevk in za ceplenje sejancev do velikosti, ko lahko cepiè uporabimo za nadaljnje ukoreninjanje.
Zelo dobra stalna podlaga za veèino vrst; sèasoma oleseni. Je sicer redka podlaga in se v praksi bolj malo uporablja, vendar se cepljenke na njej zelo dobro obnašajo. Sprijemljivost je zelo dobra, je zelo dolgotrajna podlaga. Edina slaba stran je obèasno brstenje, ki sicer ni pogostejše kot pri drugih podlagah, le brste je težko odstranit. Ti namreè kmalu olesenijo. Èe je brst velik in olesenel, je morda bolje kaktus presadit in ob presajanju brst odrezat s sadnimi škarjami. Ta podlaga dobro prenaša izsušitve.
Zelo dobra, morda lahko reèemo najboljša stalna podlaga za veèino vrst kaktusov. Cepljenje je enostavno, ker ima kratke bodice in mehko tkivo. Sprijemanje je odlièno, rast cepièev dokaj hitra, zavraèanja praktièno ni. Obèasno se pojavijo stranski brsti, ki jih zlahka odlomimo ali odrežemo. Baje je bolje brste odlomit, da v areoli ne ostane zametek novega brsta, vendar se je v praksi pokazalo, da tudi po rezanju brstov iz areole kaktus ne brsti veè.
Èe za ceplenje uporabimo kratek brst, dolg le pet centimetrov, bo cepiè sèasoma podlago tako prerastel, da ta ne bo veè vidna.
Trichocereus pasacana je nekako spregledana dobra podlaga, ki je verjetno izgubila svoj pomen zaradi moènih bodic. Kot podlaga se namreè obnaša zelo dobro, ima odlièno sprijemljivost, cepièi poveèini na njej dobro rastejo, najveèja prednost pa je zagotovo to, da zelo redko brsti. Edina slabost so debele trde bodice, ki nas motijo pri rezanju podlage. Kljub temu se splaèa potruditi, saj se z malo spretnosti bodice odreže z areolami vred.
Za tiste, ki jih zanima cepljenje kot eksperiment, je Senecio lahko izziv. Veèina vrst Senecio sicer dobro raste brez ceplenja, vendar je morda dobrodošla informacija, da je ceplenje na Senecio stapeliiformis uspešno. S tem cepiè ne bo bistveno hitreje rastel, bomo pa ga ohranili kot vrsto.
Astrofite kot podlage je v zadnjih letih uspešno preskušal Jure Slatner. Veè o obnašanji teh podlag še ni znano, se pa prièakuje, da se bodo dobro obnašali za ceplenje poèasnih in izjemno zahtevnih vrst Echinocactus.
V zaèetkih zbiranja in gojenja kaktusov se redkokateri ljubitelj teh lepih rastlin sprašuje o estetiki rastlin. Najpogostejše vodilo pri izbiri vrst je obièajno redkost, popularnost, redko pa lepota rastline. Ta postane pomembna šele sèasoma, ko ljubitelj opazi, da ima v zbirki na stotine redkih in zanimivih rastlin, prav lepe in impozantne pa nobene. Èe pa že je kakšna taka rastlina v zbirki, pa se je z njo zgodilo podobno kot s kaktusarjem: oba sta se postarala.
To sicer ni niè narobe, pogosto pa s staranjem in ob muèenju rastline ta postane olesenela in neugledna. Stebrièarji olesenijo, mamilarije postanejo èrevaste, med kroglastimi kaktusi pa se znajde tudi kakšen velikan, ki je z leti dobil kijasto obliko. Taki so že v osnovi nekateri ferokaktusi, ob malo nepravilni vzgoji in pri pomanjkanju prostora pa se to lahko zgodi celo velikim grusonijem.
Pomlajevanje rastlin poznajo že sadjarji. Jablani odrežejo vse veje in iz štrcljev poženejo mladi poganjki, ki za nekaj desetletij podaljšajo drevesu življenje. Pri kaktusih je podobno, le da pri teh vrhove obdržimo, spodnje dele pa ponavadi zavržemo. Pri obeh koncih se lahko pojavi drugaèna zgodba - zgornji del nam zaradi nepravilne oskrbe zgnije, spodnjega pa za vsak sluèaj shranimo za primer prve variante.
Pomlajevanje kaktusov je podobno ukoreninjanju mladih brstov rastlin, vendar je tu zgodba malce drugaèna. Mladi brsti ze zlahka ukoreninijo in redko zgnijejo, v primeru velike rastline pa je tveganje precej veèje. Nekateri kaktusi, kot na primer Echinocactus polycephalus, kakšen veèji ferokaktus ali rastline iz rodu Pyrrhocactus, se vèasih sploh ne ukoreninijo in dolga leta životarijo brez korenin. Lahko sicer raèunamo na ukoreninjanje brstov iz spodnjega dela odrezane rastline, vendar to ni bil naš namen. Kako torej odrezati in ukoreniniti star kaktus?
Pred delom razmislimo o varnosti. Sicer ni redkost, da se zbodemo s kaktusovimi bodicami, vendar bo v tem primeru malo drugaèe. Star kaktus ima dolge bodice in verjetno bomo šele pri rezanju ugotovili, da so tudi mnogo trže in bolj žilave kot bodice mladih rastlin. Ne smemo pozabiti na glavno reè: star kaktus je lahko zelo težak in ne bi bili prvi, da bi bežali pred kotaleèim se grusonijem po rastlinjaku. Èe se bomo sluèajno nabodli, se bomo temeljito!
Najprej si pripravimo zelo dolg nož, kakšen plastièni lonec, kartonsko škatlo in morda kakšne debele kose stiropora. Èe želimo odrezat vrh staremu stebrièarju, bomo morda potrebovali tudi žago. Še najboljše pa bo, da pri delu sodelujeta dva.
Nož neposredno pred delom operimo in razkužimo s 60% etanolom.
Ukoreninjanje kaktusov je najbolj uspešno spomladi in poleti, ko rastline aktivno rastejo. Jesenski ukoreninjenci imajo manj možnosti za uspešno koreninjenje.
Za rezanje starega kaktusa izberimo sonèen suh dan in kaktus odrežimo zjutraj, da se rana do veèera vsaj malo zasuši. Tudi èe smo bili pri delu èisti, se bodo ponoèi na prerezano površino prišli hranit razni nepovabljeni gostje, predvsem pršice in mrtvaške mušice. Te obièajno s seboj prinesejo tudi glivice in drugo mikroskopsko majhno golazen, ki nam pokaže svoje zobe šele po nekaj tednih ali celo mesecih. V deževnih dneh in v avgustu se rezana površina zelo rada okuži s trosi raznih glivic, katerih trosi so v vroèem vlažnem vremenu razpršeni povsod naokoli.
Èe želimo odrezati vrh starega stebrièarja, na bodice najprej nabodimo dva debela kosa stiropora. Pri rezanju morata sodelovati dva, sicer je treba kaktus položiti na tla oziroma na kakšno podlago. Za kakšen drobnejši cereus bo dovolj, da ga s papirjem primemo za zgornji del in z dolgim nožem vrh enostavno odbijemo kot z maèeto, za debelejši kos z olesenelim strženom pa bo treba na pomoè poklicati pomoènika in žago.
Èe želimo obglavit star okrogel kaktus, ga zvrnimo na stran in mu na glavo nataknimo kakšen velik plastièen lonec. Lahko si pomagamo tudi z dvema kosoma stiropora, ki ju nabujemo na bodice ob strani. Nož najprej zabodemo v vrat rastline in režemo od sredine navzven. Bodimo previdni, da nam nož ne spodleti, tako v bodice, kot proti roki, s katero držimo vso reè. Ko je vsa površina prerezana, najprej dvignemo glavo kaktusa s temenom navzdol, da se na rezano površino ne prilepi umazanija, spodnji dela kaktusa pa postavimo nazaj v pokonèno lego.
Pri rezanju soènega tkiva boste ugotovili, da ima tudi najtrši in najbolj žilav kaktus zelo mehko sredico. Ta se bo èez nekaj dni zaradi porušenega pritiska v tkivu napela in stržen bo potegnilo navznoter, spodnji rob kaktusa pa bo potisnilo navzven. Da se zmanjša vpliv tega robu, se ga obièajno prireže, ni pa nujno. Prednost obrezanja je v tem, da potem lažje naredimo še en konèni rez spodnje površine in zakrožimo obliko kaktusa. Prednost obrezanega robu je tudi v tem, da kaktus ne požene korenin na robovih, ampak iz stržena.
Obrezan kaktus pustimo obrnjen na glavi vsaj en teden, lahko tudi veè. Ko se površina dobro zasuši, ga obrnemo v pravo lego in ga postavimo na mrežo ali na prazen lonec. Na ravno ploskev položen kaktus bo na spodnjem rezanem delu splesnel ali pa se bodo tja lažje skrili škodljivci. Kaktus tako pustimo brez vsakega zalivanja, dokler ne požene vidnih korenin. Èe želite rastlino zagotovo ohraniti pri življenju, ga pustite v taki legi v zraku ali pa postavite na grob pesek za leto ali dve. Ko bo imel kaktus dovolj zdravih korenin, ga posadite v zelo pešèen substrat in ga èez kakšen teden malo zalijte. Z zalivanjem nadaljujete previdno, saj kratke korenine v veliki masi vlažne zemlje hitro zgnijejo in smo spet na zaèetku zgodbe.
Za hitrejše ukoreninjanje lahko uporabimo tudi rastni hormon, sploh pri bolj težavnih kaktusih, ki se neradi koreninijo. Rastni hormon pospeši tvorbo kalusa in nastanek korenin. Uporabili bomo rastni hormon za pollesene potaknjence na osnovi indol-ocetne kisline (IAA - indol-acetic acid), ki ga dobite v kmetijskih zadrugah ali semenarnah pod imenom Rhizopon II. S hormonom naprašite mesto, kjer naj bi korenine pognale. Manjše potaknjence potisnete s prerezanim delom v prah, veèje pa rahlo naprašite s èopièem, dokler je na prerezu vlaga.
Uporaba hormona za veèino primerov ni potrebna, ker se kaktusi hitro koreninijo. Veèja težava je vsekakor nepotrpežljivost, saj se veèina neuspešnih ukorenitev zgodi zaradi predèasne vsaditve in prepogostega zalivanja ukoreninjenega kaktusa.
Najveèja težava pri ukoreninjanju kaktusov je seveda okužba reza. Do tega bo vsekakor prišlo v poletnem èasu, ko je v zraku mnogo gliviènih trosov, žuželke pa so se dodobra razmnožile. Spomladi bodo v vroèih dneh okužbe redkejše. Najpogostejši znak okužene površine so rjavkastordeèi madeži, ki se poèasi širijo, tkivo pa se na tem mestu rahlo vgrezne. V primeru okužbe ni smiselno ugibat o vzrokih in iskat mistiène viruse, bakterije ali glivice, ampak si vzemimo èas in natanèno poglejmo površino. Na njej bomo zagotovo opazili insekte, to pa bo tudi test, kako okužen je rastlinjak. Drag test, saj nas lahko stane rastline.
Insekti so paè tam, kjer je hrana. Ta hrana je obièajno neprebavljiva, zato jo pobljuvajo s prebavnimi sokovi ali nanje nanesejo bakterije ali glivice, da tkivo najprej razkrojijo. Na gnijoèem tkivu se lahko insekti hranjo, predvsem pa je to dobra podlaga za njihovo razmnoževanje. Tako na primer navadna mrtvaška mušica, ki sicer ne dela bistvene škode, raznese precej okužb, njihove lièinke pa v gnijoèem tkivu zrastejo v odrasle živali.
V veèlini primerov se okužena površina poèasi zasuši, do gnitja v globino pa ne pride. Èe smo v primeru okužbe nestrpni in rastlino položimo na pesek ali na zemljo, bo verjetno vzela konec, saj se bo gnitje širilo v globino. Bodimo torej bolj pozorni na insekte, kot je na primer tale mušica na desni sliki, ki sem jo ujel pri hranjenju na odrezani površini kaktusa. Dolžina živalice je namreè slab milimeter.
Za zašèito kaktusov in drugih rastlin moramo v primeru napada insektov in drugih škodljivcev poseèi po razliènih metodah zašèite. V èlanku bom opisal bolezni in škodljivce, naèine za zašèito pred njimi in sredstva, katera pri tem lahko uporabimo.
Najpogostejši škodljivci, ki jih najtežje odkrijemo in tudi težko odpravimo, so volnate uši in rdeèi pajki. Na kaktusih se obèasno, vendar redko pojavijo tudi drugi insekti, kot so gosenice, kobilice ali šèitaste uši, zato bodo v prispevku omenjeni le bežno.
Pri obrambi pred škodljivci lahko uporabimo tudi naravne zajedalce naših škodljivcev. Za pršice so znane razne predatorske pršice kot na primer Amblyseus californicus, volnatim ušem so naravni sovražniki larve nekaterih hrošèev, pri obrambi pa se uporabljajo tudi bakterije in glivice. Veè o tem v posebnem prispevku.
Kot vedno je preventiva boljša kot kurativa, predvsem pa moramo škodljivce pravoèasno odkriti. Ko so vidne posledice njihovega delovanja, je obièajno že malo pozno za odpravljanje. V tej fazi je vèasih edina možnost zavreèi rastlino. Rastline redno preglejmo in na napad pršic odreagirajmo takoj. Prisotnost mravelj nas pogosto opozori na volnate uši. Škodljivci se bodo najbolj namnožili v avgustu in septembru. Skrajni èas za preventivo je julij in avgust.
Pri uporabi kemijskih zašèitnih sredstev najprej ocenimo razširjenost okužbe in škodo, ki jo lahko z uporabo teh sredstev naredimo. Recimo, nad nekaj volnatih uši ne bomo šli s sto grami Pirimora, ampak jih bomo najprej poskušali unièiti mehansko ali s piretrinom. Paziti moramo tudi na zamenjavo sredstva; tega lahko uporabimo le enkrat ali dvakrat v sezoni. Pazimo na aktivno komponento - pogosto so iste uèinkovine prodajane pod razliènimi komercialnimi imeni. Tudi na piretrin se skodljivci navadijo, zato je treba tudi tega kmalu zamenjat z drugim sredstvom.
Dobro preberimo navodila in natanèno izraèunajmo koncentracijo. Za doziranje uporabimo veterinarsko injekcijsko brizgo. Vedeti moramo, da ima ustrezen uèinek pravilna kolièina, koncentracija je navedena le za pripravo ustrezne raztopine, da ne bo fitotoksièna. Za rastlinjak, na primer, iz dozacije na hektar izraèunamo potrebno kolièino na površino rastlinjaka in to kolièino razredèimo na ustrezno koncentracijo. Ta metoda pri uporabi meglilcev pade, saj je treba uporabit skoraj desetkratno koncentracijo, ki pa po moji praksi ni fitotoksièna, èe ne pršimo direktno v rastline.
Sredstva, sploh kontaktna, moramo nanesti na vse površine okuženih rastlin, sicer bo naše delo jalovo. Za nanašanje moramo imeti dobro opremo. Najboljše so škropilnice z vpihavanjem komprimiranega zraka in meglilci. Pri uporabi zašèitnih sredstev moramo uporabljati ustrezno zašèitno opremo.
Veèino spodaj navedenih zašèitnih sredstev lahko kupi samo oseba, ki ima opravljen izpit iz uporabe zašèitnih sredstev.
Za zaèetek nekaj kemijskih zašèitnih sredstev:
Podroèje |
Sredstvo |
Dozacija |
Konc. % |
Mešanje |
Delovanje |
Uèinkovina |
Uši |
Actara 25WG |
250-500g/ha |
Sistemik | |||
Pajki |
Vertimec 1,8% |
500 ml/ha |
Ne |
Kontaktni | ||
Pajki, uši |
Milbeknock |
1250 ml/ha |
Ne |
Kontaktni | ||
Uši, tripsi |
Confidor SL200 |
0,5l/ha |
Da |
Sistemik | ||
Uši |
Chess 50WG |
6g/100m2 |
Da |
Sistemik | ||
Uši, tripsi, pršice |
Naturalis |
1l/ha |
Da | |||
Uši, tripsi, pršice |
Kenyatox Verde |
0,8l/ha |
Da | |||
Uši |
Pirimor 50WG |
Da | ||||
Fungicid |
Opus team | |||||
Uši, tripsi, pršice |
Effect (permetrin) |
80ml/100m2 |
Kontaktni | |||
Uši, hrošèi, gosenice |
Karate Zeon 5CS |
0,15l/ha |
Da |
lambda-cihalotrin, (R)-a-ciano-dimetilciklopropankarboksilat, cis-3-2klorodimetilciklopropankarboksilat |
||
Splošni, tudi gosenice |
NeemAzal-T/S |
3l/ha |
Da |
azahdiratin A, iz pešk Azadirahta indica |
||
Uši |
Bulldock EC25 |
0,5l/ha |
Ne glikol, alkohol |
Kontaktni |
beta ciflutrin |
Pri mešanju bodimo pozorni; nekaterih insekticidov ne smemo mešati z bordojsko brozgo. Te itak ne uporabljamo za kaktuse, ampak vseeno
Cactoblastis cactorum je insekt, ki v naravi zajeda kaktuse, predvsem opuncije. Izhaja iz južne Amerike, vendar se je na tak ali drugaèen naèin razširil po podroèjih, kjer rastejo opuncije. Preplah med znanstveniki je povzroèilo odkritje tega škodljivca na Floridi, kjer raste nekaj ogroženih vrst opuncij, obstaja pa tudi nevarnost širjenja tega škodljivca v notranjost severne Amerike.
Odrasla žival je
sivkast molj s razponom krilc od 22 do
Odrasla žival, spodaj moški in zgoraj ženski primerek (slika - Ignacio Baez, USDA, ARS)
Na Floridi so na opuncijah našli veè vrst larv: Cactioblastis cactorum (Berg), Melitara prodenialis (Walker), Rumatha glaucatella (Hulst), Ozamia lucidalis (Walker) in Laetilia coccidivora (J.H. Comstock). Cactoblastis se od ostali loèi po tipièni barvi in po tem, da se hrani v tkivu. Ozamia lucidalis (Walker) se hrani le s popki in plodovi, Laetilia coccidivora (J.H. Comstock) pa se najde le v mrtvem tkivu, pogosto pa se hrani tudi s košenilkami.
Samica zaleže jajèeca v verigo, ki simulira bodice. Prvo jajèece odloži na konec bodice, ostale (popreèno 75 jajèec) pa eno na drugo v zaporedje, ki na ta naèin oblikuje palièico. Po razvitju se larve odplazijo na površino kaktusa in senekaj centimetrov proè zavrtajo v tkivo. Hranijo se v notranjosti rastline, se hitro premikajo iz veje na vejo in v kratkem èasu unièijo precej tkiva.Polno razvita larva obièajno zapusti rastlino in oblikuje bel kokon na listnih steblih, v lubju dreves ali v podobnih skrivališèi h. Bube se oblikujejo v tkivu rastline. Razvit molj lahko potem ponovi življenjski ciklus. V krajih z dolgo sezono lahko nastaneta dve generaciji letno, v hladnejših le ena.
Slika: Ženska buba, kokon in moška buba (C - Ignacio Baez, USDA, ARS)
Cactoblastis cactorum je razširjen v srednjem delu južne Aamerike (Argentina, Èile, Paraguay) in se hrani tudi s cvetovi in plodovi drugih vrst kaktusov. Kljub temu, da je bil z uvoženimi kaktusi zagotovo že prenešen v Evropo, se v rastlinjakih ni razširil.
Populacija Cactoblastis cactorum je bila prenešena v Avstralijo leta 1925. Uporabili so jo za zmanjšanje in kontrolo divje razširjenih opuncij, ki so se razrastle po deželi. Samo v Queenslandu so s tem pridobili 16 miljonov aker kmetijskih površin. Ta uspeh je bil povod za uporabo molja za unièenje opuncij na Havajih, Indiji in po južni Ameriki. Leta 1957 so jo zanesli na Karibske otoke v Nevis za zožanje rastišè Opuntia currasavica in drugih vrst naravnih opuncij. Uèinek je bil tako hiter, da so jajca, larve ali pa okužene dele rastlin leta 1962 poslali še v Monserrat in Antiguo, leta 1970 pa še na Kajmanske otoke. Leta 1963 se je naravno razširila iz Malih Antilov v Puerto Rico. Zdaj je razširjena tudi na Haitiju, Dominikanski republiki in na Bahamih.
V oktobru 1989 so odkrili Cactoblastis cactorum tudi na Floridi. Njeno podroèje postaja zdaj tudi obala Atlantskega oceana in Mehiški zaliv. Larve so sicer leta 2000 našli v okuženih rastlinah v vrtnariji Wal-Mart v Pensacoli, vendar odkritja populacij na podroèju St. Marka kažejo na naravno razširjanje molja. Sicer zaenkrat ni evidentirano razširjanje molja v notranjost, vendar se biologi bojijo tega, saj že na Floridi raste nekaj ogroženih vrst opuncij, Opuntia spinosissima (Martyn) Mill. in Opuntia tricantha (Willdenow) Sweet. Zajedalec ogroža tudi druge naravne vrste opuncij, Opuntia cubensis Britton & Rose, Opuntia stricta Haw. in Opuntia humifusa (Raf.) Rafinesque.
Zdaj obstaja možnost, da se Cactoblastis cactorum razširi preko Teksasa v Mehiko, predvsem s plodovi opuncij, ki jih uporabljajo v prehrani in z rastlinami, ki jih v sušnih obdobjih uporabljajo za prehrano govedi.
Zaradi nevarnosti razširitve potekajo raziskave, s katerimi bi našli naèine za omejitev tega škodljivca. Kemijsko unièevanje zaradi razprostranjenosti škodljivca in zaradi nevarnosti, da unièijo tudi ogrožene in koristne vrste insektov, ne pride v poštev. Raziskave potekajo bolj na podroèju biološke vojne, s predatorji. Nakazana je možnost uporabe parazita Brachymeria sp. na bubah, vendar opazovanja ne kažejo najboljših rezultatov. Veèje možnosti so z uporabo naravnih predatorjev, ki so nativni v Južni Ameriki. V poštev pridejo Apanteles alexanderi Brethes (Braconidae), Phyticiplex doddi (Cushman) in Phyticiplex eremnus (Porter) (Ichneumonidae), Brachymeria cactoblastidis Blanchard (Chalcididae) in Epicoronimyia mundelli (Blanchard) (Tachinidae). Vsekakor se mora pred uporabo in razširjanjem teh naravnih predatorjev preveriti vpliv na okolje in posledice, ki bi jih uporaba predatorjev prinesla.
Najpogostejša poškodba, ki pri nekaterih ljudeh povzroèi celo odpor do kaktusov, je vbod z bodicami. Tu se pojavlja precej èudnih zgodb, v katerih se poškodovancem ranica zagnoji ali jim v skrajnem primeru odstranijo noht ali celo odrežejo prst. Take zgodbe so nenavadne, saj pri svojem tridesetletnem delu s kaktusi kljub pogostim vbodom nisem doživel take poškodbe, da bi razen boleèin povzroèila resne posledice.
Kaktusi imajo ostre bodice, vendar jih imajo tudi vrtnice in nekatere druge lepe rastline. Pri delu z njimi moramo paè paziti na poškodbe in to mi je do sedaj pomagalo, da razen ene veèje nesreèe, ko mi je padel petdesetkilogramski Echinocactus grusonii na roko, nisem doživel hujših poškodb. V veèini primerov se bodice pri vbodu odlomijo, tako da konica vedno ostane pod kožo. Sama bodica ne povzroèi težav, lahko pa nastanejo, èe se ranica okuži.
Bodice kaktusov so po naravi èiste in razen morebitnih plesni ne vsebujejo škodljivih bakterij ali virusov. Te pri poškodbah zanesemo v rano, èe imamo pri presajanju ali kakšnem drugem delu okuženo kožo ali èe skušamo bodico neprevidno izbezati iz kože z iglo. To zadnje je sicer najpogosteje najboljša rešitev, vendar se ranica lahko okuži tudi naknadno. Naèeloma stroka pravi, da se takih tujkov ne lotevajmo s šivanko, ampak poišèimo pomoè zdravnika. V praksi seveda najprej ocenimo, ali je taka pomoè res potrebna ali si lahko kako pomagamo sami in èe ocenimo, da si sami ne bomo mogli pomagat, poišèemo strokovno pomoè.
Kaktusi imajo razliène vrste bodic, vendar so najbolj nevarne glohide, ki jih imajo opuncije. Te so namreè nazobèane po površini, tako da se težko izvleèejo.
Èe se odstranjvanja bodic lotimo sami, upoštevajmo pri takem delu nekaj pravil:
- pred odstranjevanjem bodic poškodovano mesto temeljito umijemo
- drobne glohide opuncij ne odstranjujmo s šivanko, ampak se umijmo z milom. Gre tudi z nanosom lepila ali raztopljenega voska, ki ga s potegom odstranimo iz kože in z njim tudi glohide.
- debelih glohid ne skušajmo odstraniti s šivanko, ker ne bo šlo. Da nas ne moti, vrh odšèipnimo s šèipalcem za nohte in poèakajmo nekaj dni, da se glohida izloèi sama.
- èe bodica gleda ven iz kože, s prsti stisnemo kožo okoli vboda v gubo in malo premikamo sem in tja, nato pa skušajmo bodico izvleèi z nohti ali s plošèato pinceto
- èe je bodica plitvo pod kožo in jo razloèno vidimo, jo lahko poskušamo s šivanko s premikanjem zadnjega dela izbezati iz kože. Šivanko razkužimo z alkoholom, ne z zažiganjem. Èe je bodica globoko ali èe je ne vidimo, jo pustimo tam, kjer je.
- Èe smo se nabodli na debele glohide ali èe je bodica globoko pod kožo, jo pustimo nekaj dni. Okoli nje se bo nabrala tekoèina in bo tako postala bodica vidna. Nato zgornjo plast kože odpremo in bodico z iztiskanjem potisnemo iz kože. Obièajno gredo tako ven tudi najbolj težavne bodice.
- èe bodica ne gre na noben naèin ven ali èe se ne poèutimo sposobne za odstranjevanje, obišèimo zdravnika. To vsekakor naredimo tudi v primeru, èe se vbod zagnoji in se okoli poškodovanega mesta naredi rdeè ali celo modrikast kolobar.
Mesto vboda se lahko okuži naknadno, zato po vsakem odstranjevanju bodic kožo razkužimo z alkoholom, peroksidom ali kakšnim drugim razkužilom.
Pojem klimatska cona so si izmislili za doloèitev podroèij, v katerih nastopajo doloèene najnižje temparature. Podatke o klimatskih conah sta izdelala Heinze in Schreiber, izdelane pa naj bi bile na Britanskem Kraljevem hortikulturnem združenju v Londonu. Ker so v novejši literaturi in na internetu pri rastišèih ali pri podatkih o zimotrdnosti kakšne rastline navedene klimatske cone, je dobro, da imamo te podatke pri roki.
Kaktus na desni, Maihuenopsis darwinii, bi tako sodil v cono 7-8, odvisno kje je njegovo naravno rastišèe.
Spodnji seznam navaja oznake Evropskih klimatskih con in najnižjo temperaturo:
Cona 1 - nižje od
Cona 2 -45 do
Cona 3 -40 do
Cona 4 -34,4 do
Cona 5 -28,8 do
Cona 6 -23,3 do
Cona 7 -17,7 do
Cona 8 -12,2 do
Cona 9 -6,6 do
Cona 10 -1,1 do +
Cona 11 nad +
Èe kupujemo zimotrdne rastline pri nas, je obièajno na etiketi ta podatek.
Poglejmo še ameriški sistem oznaèevanja klimatskih con:
Cona 1: najnižje
temperature pod
Cona 2a: najnižje
temperature med
Cona 2b: najnižje
temperature med
Cona 3a: najnižje
temperature med
Cona 3b: najnižje
temperature med
Cona 4a: najnižje
temperature med
Cona 4b: najnižje
temperature med
Cona 5a: najnižje
temperature med
Cona 5b: najnižje
temperature med
Cona 6a: najnižje
temperature med
Cona 6B: najnižje
temperature med
Cona 7a: najnižje
temperature med
Cona 7b: najnižje
temperature med
Cona 8a: najnižje
temperature med
Cona 8b: najnižje
temperature med
Cona 9a: najnižje
temperature med
Cona 9b. najnižje
temperature med -
Cona 10a: najnižje
temperature med
Cona 10b: najnižje
temperature med
Cona 11a: najnižje
temperature med
Cona 11b: najnižje
temperature med
Cona 12: nad
Ameriške klimatske cone izvirajo iz Evropskih, so pa loèijo po manjših temperaturnih razdelkih.
KNJIGA – ZBIRKA VSEH KAKTUSOV
Major new handbook on cacti, looks set to become the standard reference for all naturalists and scientists with an interest in the Cactaceae
View larger image
The New Cactus Lexicon, Volumes I and II
Descriptions and Illustrations of the Cactus Family
Edited by David Hunt, Nigel Taylor and Graham Charles
900 pages, 2400 colour illustrations.
DH Books
Hardcover | 2006 | £105.00 | approx. $170/€120
#153674 | ISBN-10: 0953813444
BOLEZNI
Ker se je treba prej preprièati o stanju korenin, vseeno priporoèam izlonèenje in vsaj delno èišèenje korenin. (Nujna je higiena, delo naj poteka stran od drugih rastlin.) Èe so vzrok korenine, bi zadostovalo že presajanje in še bolj previdno zalivanje. Èe so korenine v redu, potem pa stroga izolacija prizadetih rastlin in dvakratna raba kontaktnih fungicidov (omoèenje telesa rastline). Ter èimveè svetlobe in zraka ob minimalnem zalivanju. Insekticidi niso nujni, razen èe gre za sum, da okužbo prenašajo kaki 'žužki'. (Natanèen pregled, po možnosti z lupo!)
Upam, da bo to dovolj za rešitev rastline. (Mimogrede, moj G. saglione je preživel še mnogo let, v zbirki pa ga nimam veè, ker je šel pred kratkim 'na lepše' - v drugo zbirko. ;-)
Lep pozdrav,
MaliZeleni
Sušenje ali škodljivec?
Mislil je, da dvakrat zapovrstjo kaktus poškropiš. Kar se izžiganja tièe, ti pa ne znam pomagat, tega še nikoli nisem poèela
Kar se fungicidov tièe, morda kakšen PREVICUR.Ko boš kupovala še malce povprašaj v kmetijski lekarni, ker kaktusa zagotovo ne boš uživala, ti lahko ponudijo najbolj uèinkovitega od tistih, ki jih sedaj brez licence lahko kupiš.
Bio insekticidi oziroma fungicidi
Zaradi novega zakona o varstvu rastlin, se je pojavilo kar nekaj vprašanj kako zšèititi naše ljubljence pred škodljivci.
Naravni pripravki za zašèito rastlin, so seveda najbolj uèinkoviti kot preventiva, vendar doloèeni èisto dobro služijo kot kurativa, èe se bolezen oziroma škodnjivci niso preveè razvili ali namnožili.
Poznamo kar nekaj rastlin, ki omenjene tegobe odpravljajo. Prenekatere že s pridom uporabljajo tudi veèja podjetja za izdelavo škropiv. Npr. korenina tropske rastline Derris eliptica je osnova za insekticid Rotenon, ki unièuje rdeèe pršice, listen uši, ose, bolhe. Prav tako lahko uporabljamo naravne piretrine, ki so narejeni iz bolhaèa(Tanacetum cinerariifolium). Bolhaè je moèan insekticid in uèinkuje na številen mrèes kot so listne uši, bolhe, komarji, muhe , pršice in mravlje. Vsa ta sredstva so naprodaj v kmetijskih lekarnah, nekatera pa lahko pripravimo tudi sami doma.
Proti listnim ušem so uèinkoviti naslednji pripravki, ki jim dodamo kapljico sredstva za pomivanje posode, da se rastlin lažje oprimejo.
KOPRIVE -
BEZGOVI LISTI - 250g bezgovih listov zavremo v litru vode. Pustimo vreti 30 minut, dobro prmešamo, precedimo in ohladimo. V pol litra vode raztopimo malce naribanega mila ali kapljico sredstva za pomivanje posode in primešamo v bezgov pripravek.
RABARBARINI LISTI - enak postopek kot pri gornjem receptu le da uporabimo narezane rabarbarine liste.
NAVADNI OMAN (Imla conyza) tudi to škropivo lahko pripravimo po gornjem receptu. Uporabimo liste in korenine rastline iz katerih dobimo moèan insekticid.
Pri pršicah pomaga tudi redno rošenje rastlin v oblaènem vremenu, saj se pršice še posebno hitro razmnožujejo v suhih in toplih prostorih.
Proti plesnim poskusimo s spodaj navedenim:
KAMILIÈNI CVETOVI pomagajo prepreèevati gnilobo in plesen na sejanèkih. Z litom vrele vode prelijemo 2 žlici cca 30g posušenih cvetov. Pokrijemo in namakamo 10 minut. Precedimo, ohladimo in takoj uporabimo.
NJIVSKA PRESLICA (Equisetum hyemale) uporabljamo jo proti plesni, rji in drugim gliviènim obolenjem. 15g posušene preslice ali 10dag sveže zavremo v enem litru vode. Pustimo vreti 20 minut nato pokrijemo in pustimo stati 24 ur, precedimo in uporabimo. Pri veèji nevarnosti gliviènih okužb s pripravkom škropimo trikrat zaporedoma v razmiku 24 ur.
Upam, da bodo nasveti komu koristili. Predvsem pa je pomembno kako za rastline skrbimo, da so zdrave in èim bolj odporne
Lep pozdrav
Tamara
Volnata uš in kapar
Oj,
mehanièno odstrani kolikor se da, ugotovi èe so tudi v zemlji. e so je najbolje iz lonèka ven vzet vso zemljo oprat s korenin, tudi rastlino pod moènim (ne premoènim,da ne poškoduješ rastline) curkom vode. Posprejaj z kakim biokilom (ali èem podobnim proti ušem in kaparjem). Poèakaj da se korenine posušijo (kak dan ali dva oz. veè, èe so bile poškodovane) in posadi v novo zemljo.
e pa jih ni v zemlji pa rastlino samo posprejaj ali pa si nabavi kaki sistemski insekticid in rastlino zalij s tistim pripravkom.
Upam, da ti bo to kaj pomagalo.
Ena varianta pa je tudi, da razstopiš malo tekoèega mila in posprejaš volnate uši, saj jim to unièi njihovo zašèito in jim zamaši dihalne poti,tako, da se dejansko zadušijo. To sem že preiskusil in je delovalo, samo se vèeraj nisem spomnil, ob Tamarini opazki o volnati prevleki pa mi je prišlo na misel.
Cvetovi se ne odprejo
Ne da sem strokovnjak vendar iz lastnih izkušenj opazovanja cvetenja kaktusov lahko reèem, da imajo razliène vrste razliène urnike odpiranja cvetov. Nekateri cvetijo ponoèi, nekateri zjutraj , vendar se glavnina rada odpira v polnem soncu. To so moja opažanja domaèe zbirke. Verjetno so vzrok opraševalci , ki so jih nauèili kdaj se najraje oglasijo na cvetu.
Problem predstavlja tudi slabo vreme, ki ga je bilo letos veè kot dovolj.
Mogoèe si zamudila njihov urnik , ker verjetno ne moreš spremljati cvetenja cel dan. Èe pa imaš to možnost si zelo sreèen èlovek.
Pa veè sreèe z polnim cvetjem v prihodnje - ni za obupat.
Cvetovi se ne odprejo
Poskusi prestaviti rastlino na polno sonce mogoèe se bodo rastline bolje odzvale.
Še posebej mamilarija ti bo hvaležna in cvetovi bi morali biti popolnoma odprti.
Imaš še kakšno cvetoèo rastlino ? So njihovi cvetovi prav tako delno odprti ali so normalno odprti ?
Upoštevati je potrebno tudi dejstvo, da so kaktusi izredno varène rastline. Cvet je za njih pravo razkošje. Ko cvetijo želijo biti èim bolj racionalni, to se pravi imeti èim veè možnosti za uspešno oprašitev.
Èe je vreme slabo(povišana zraèna vlaga, premalo sonca, prenizka temperatura itd..) potem poskušajo cvet èim dlje èasa obdržati, da ujamejo èim bolj optimalne pogoje, oziroma doèakajo opraševalce. Èe boš pozorem, boš opazil, da na takšen naèin cvetovi ostanejo dlje èasa na rastlini in ji s tem omogoèijo , da ujame vsaj kašen dan, ko bo opraševalcev dovolj. Za popolnoma odprt cvet porabijo veè energije.
Skratka, kaktusi so se nauèili varèevati res èisto povsod
Zemlja za kaktuse
Ni razloga, da je ne bi dodajal k mešanici, vendar samo v ilovki ne bodo ravno odlièno rasli. Dodaj še malce peska, po možnosti brez apnenca lahko tudi plovec. Nekateri dodajajo higromul za boljšo zraènost.
Skratka mešanic je toliko kolikor je zbiralcev
Nekatei kaktusi pa potrebujejo prav njim primerno sestavo, drugaèe ne uspevajo najbolje.
V glavnem drži se osnovnega recepta - odceden zraèen substrat, pa takoj po presajanju jih ni dobro zalivati, saj ponavadi vedno poškodujemo kakšno koreninico za katero je dobro, da se pred zalivanjem zasuši, da ne pride do gnitja.
Najnižja temperatura
e ima kdo takšne podatke iz prakse so vsekakor dobrodošli V glavnem pa je v literaturi in na spletu zaslediti toliko kontradiktornih informacij, da èlovek vèasih ne ve èemu bi verjel.
Je pa zadnjiè Papsch - predsednih avstrijskega društva rekel, da kaktusi prenesejo marsikdaj veliko nižje temperature kot si mi mislimo, predvsem kratkotrajne ohladitve. Spomnim se da je tudi Valentino iz Cactus Arta razlagal, da jih je nekoè pustil zunaj celo zimo nezašèitene(se jih je hotel znebiti ) Res pa je, da ima Ravena višje zimske temperature kot so v Sloveniji, vendar je rekel, da je bilo okoli 10 stopinj pod nièlo in so mu npr. Epitelante èisto brez problema preživele.
Za natanène podatke bi morali zanesljivi zbiralci javno objaviti svoje izkušnje, pa še podatke iz rastišè samih bi morali preveriti.
Najnižja temperatura
Jaz pa mislim, da se vsaka zbirka nekako navadi na 'muhe' svojega skrbnika in v primeru, da ti pogoji ostajajo v nekih mejah normale, se bodljikavci hoèeš noèeš prilagodijo razmeram.Tako sem že videl, da ista vrsta uspešno raste in cveti pri dveh razliènih gojiteljih, ki imata vsak svojo metodo gojenja, pa naj se to tièe prezimovanja, zalivanjaMoji kaktusi so navajeni na dokaj nizko temperaturo(od 3 do 5 stopinj C), pa ne delam posebne razlike med posameznimi vrstami; le nekatere izjeme - Melocactuszahtevajo individualno obravnavo. Zadnjiè jih zalijem koncem septembra ali prvi polovici oktobra - odvisno od vremena, nato so do marca popolnoma suhi, brez ene same kaplje vode.Nikakor ne bom trdil, da je to recept za uspešno rast kaktusov, toda meni ta sistem vzgoje kar deluje. Lep pozdrav, Cac
Ker imam nov rasttlinjak,me je zanimalo,kako je z najnižjimi temperaturami.
Ogrevanje ni ravno poceni,èe pa veš koliko ti kaktusi vzdržijo,potem se lažje prilagodiš.
Trenutno ogrevam na 2-3 stopinje in za enkrat je vse ok.Seveda so obèutljive vrste v starem rastlinjaku,kjer je temperatura višja.
Cac je moj prijatelj že kar nekaj èasa, èeprav se nisva še sreèala. Ima iste hobije kot jaz (gorništvo), samo tako lep rastlinjak s kaktusi na podstrešju, takega pa nimam. Moram se enkrat kaj oglasiti v Škofji Loki, da v živo vidim to lepoto.
Nanjnižja temperatura
Jaz razmišljam tako, da eno je vzgoja v rastlinjakih, drugo pa brez rastlinjaka. Namesto, da razmišljamo koliko je najnižja temperatura, je bolje, da razmišljamo katera temperatura je tista prava, pri kateri kaktusi najbolj uspevajo oz. prezimujejo.
Torej pri +30 oC, kaktus ne raste, najboljša temperatura je +25 oC. Baje so odkrili, da je najboljša temperatura za rast kaktusov na Kanarskih otokih. Kar se tièe pa prezimovanja pa lahko iz prakse povem, da so najboljše temperature za prezimovanje za Lobivije +5 oC, za Parodije (Notokaktuse), pa +10 oC.
Zraèna vlaga
Mi jo imamo kar tam okoli 65 do 70%. Ni videti, da bi bilo kaj hudo
narobe, so pa temperature malce višje- zaradi euforbij - tam od 8 do
Verjetno je višja ker imam v raslinjaku tudi citruse in ostale rastline, ki jih je pa le potrebno tu in tam malce zaliti. Zraèna vlaga
Jaz imam podobno zraèno vlago in obèutek imam,da je previsoka.
Nekateri kaktusi so po vrhu dobili plesnivi 'poprh'in danes jih je nekaj romalo na kompost.Bo potrebno razmisliti o ventilaciji!? Zanima me kakšno zraèno vlago priporoèate pozimi??
Seveda pri meni se giblje od 50% pa tja do 65% in to seveda
v rastlinjaku.
Gurmanski užitki kaktusa
Ne bi rad bil pretirano natanèen, ampak kar se zanesljivosti informacij iz tega 'spota' tièe, sem malo zadržan. Ne le, da težko verjamem, da je rastlina poleg možakarja le 10 let stara, temveè tudi prva informacija ki sledi tej izjavi nekako ne sodi med visoko strokovne.
Namreè o sorodnosti ananasa (Bromeliaceae) s ferokaktusom (Cactaceae).
Stvar je taka: bromelijevke oziroma ananasovke sodijo med ENOKALI NICE in to razmeroma visoko razvite (RED: Bromeliiflorae), medtem ko so kaktusi razmeroma razvojno primitivna skupina DVOKALI NIC (RED: Caryophylliflorae).
Za primer: v prvi RED se uvršèa tudi npr. navadni oz. širokolistni rogoz (Typha latifolia) - tista moèvirska 'trava' z rjavimi 'raketicami', v drugem REDU (=taksonomska skupina višja od družine; latinsko: Ordo) kateremu pripadajo tudi kaktusi pa so npr. nageljèki (rod Dianthus) in 'kurja èrevca' (rod Stellaria), ki so njivski plevel z enostavnimi cvetovi.
Pa še to: možakar primerja podobnost izgleda SOCVETJA (oziroma soplodja), ki raste na ovršnem steblu sicer šopasto rozetaste rastline s plodom, nastalem iz enega samega cveta, ki se nahaja na stranski areoli moèno omesenelega stebla brez izrazitih izrastkov (razen trnov). To je skoraj kot primerjava cvetaèe z buèo.
Kaj ima torej podobnost tu opraviti s sorodnostjo? :-)
Steklenjak ali plastenjak?
V zadnjem obdobju ima veèina zbiralcev rastlinjake iz plastike, ki se zelo dobro obnese. Npr. Sempervivum ima pa en zelo velik steklen rastlinjak. Kar se stekla tièe je on zagotovo pravi naslov. Boš pa moral razmisliti o kakšni mreži za senèenje oziroma za zašèito proti kakšni toèi.
e dobiš termopan zastonj je po moje mreža dosti manjši strošek kot nakup polikarbonatnih plošè.
Politica de confidentialitate | Termeni si conditii de utilizare |
Vizualizari: 12092
Importanta:
Termeni si conditii de utilizare | Contact
© SCRIGROUP 2024 . All rights reserved