Revolucija leta 1848

REVOLUCIJA LETA 1848

1. problem v I. polovici 19 st.:

- absolutizem = težnje po ustavi in parlamentarni (meščanstvo) demokraciji

- socialni problemi

			Fevdalizem (tlačanstvo) – osebna svoboda, kmetije za preživetje. Imele so ga še Srednja Evropa in Rusija ter Italija, medtem, ko ga je zahodna Evropa že odpravila.
	Delavske zahteve po izboljšanju položaja (zmanjšan delovni čas, večje mezde)

- nacionalno vprašanje : NAROD in NACIJA

Italija še vedno nima svoje države razdrobljen narod

Avstrija prizadevanje za priznanje naroda (okoli 10 narodov na avstrijskem področju), sam so nepotrjeni in nimajo nacionalnih pravic.

2. Primeri držav, kjer izbruhne revolucija

a)      ITALIJA – januarja 1848 avstrijski maršal Radetsky zaduši italijanski upor, ki se ponovi zopet spomladi 1849 8bitka pri Novari), a mu ga zopet uspe zadušiti. Italijani so se zavzemali za ustavo in izgon tujih vladarjev.

b)      FRANCIJA – težnja po ustavi in delavske zahteve. Kasneje tudi dosežejo ustavo in sprva ustanovijo državne delavnice za brezposelne, ki pa jih prva izvoljena vlada februarja 1848 ukine. Zahteva po republiki, toda I. predsednik Louis Napoleon se leta 1851 okliče za cesarja (Napoleon III)

c)      PRUSIJA (ena največjih držav v nemškem cesarstvu)   - Težijo k ustavi (Prusiji vlada kralj) in združitvi ter rešitvi socialnih problemov (marec 1848) pride do volitev in izvolitve parlamenta, ki prične pripravljati ustavo, toda pruski kralj onemogoči združitev Nemčije. Revolucija ja bila zadušena v Avstriji vzrok za neuspeh (vpliv na dušitev v drugih državah nemške zveze).

Preglednica dogodkov v Avstriji leta 1848/49 (na listu)

Slovensko meščanstvo je bilo veselo Metternichovega odstopa (uničujejo knjige, prežemajo plemstvo). Kmetje pričnejo s kmečkimi upori (Ižanski grad na Igu). 20. aprila je za Slovence nastal program Zedinjene Slovenije Matija Majar, ki pravi:

v     Vsi Slovenci posameznih dežel naj se združijo v eno politično tvorbo = Slovenijo, vendar so še vedno v okviru Avstrije.

v     Slovenski jezik naj bi bil enakopraven nemškemu uporaba v javnem življenju (šole, pisarne)

v     Slovenija želi ostati v avstrijskem cesarstvu, ne pa v nemškem. (razlog: manjše pravice, jezikovni udar – propad, germanizijski pritisk)

Sledi podpisovanje programa zedinjene Slovenije – peticije. (zainteresiranost duhovščine za slovenski narod pismenost narašča).

INDUSTRIALIZACIJA V 19. ST

Obrt mehanizacija tekoči trak avtomatizacija

	RAZVOJ

1. Začetek industrijske proizvodnje:

• PARNI STROJ (Anglija Belgija, Nizozemska, Francija Nemčija)
• Izkop premoga, proizvodnja železa – težka industrija

Najhitrejši razvoj industrije je v Angliji.

2. Promet:

Parna lokomotiva omogoča razvoj železniškega prometa, ki postaja hitrejši, cenejši, varnejši prevoz surovin, blaga, delovne sile in pa tudi potnikov – potovanje po evropski celini. Proti vzhodu je manj železnic. V Sloveniji pa je pomembna JUŽNA ŽELEZNICA (povezava med Dunajem in Trstom).

Parnik, ki ga poganja ladijski vijak ali velika loputna kolesa, je pomembno sredstvo za vodni promet, ki postaja cenejši in hitrejši.

3. Znanstveno tehnična revolucija (ZTR) II. pol. 19. st (1860/70)

Namesto pare se prične uporabljati nafta z derivati in elektrika. Avtomobili so še vedno okorni – motor na kočiji.

Ostali pomembni izumi:

Telefon

Telegraf

Sintetična izdelava gume

Novi radioaktivni element

Prvi film in predvajanje

Letalo

MONOPOLNA ZDRUŽENJA (19. ST)

1. Liberalni kapitalizem (svobodno proizvajanje in prodajanje a tudi svobodna konkurenca)

Če lastnik tovarne naleti na konkurenco, je nevarnost zaprtja tovarne. Kapitalist je bil samostojen.

2. Monopolni kapitalizem

• Monopolna združenja s skupnimi močmi premagovanje v gospodarskih krizah; sodelovanje med kapitalisti

KARTEL (podjetniki iste stroke, vsak s svojo tovarno, dogovor o ceni in tržišču, izognitev medsebojni konkurenci)

TRUST (ista stroka, vsak prispeva tovarno v združenje, finančni mogotci prispevajo rudnik denar,… (delničarji=tisti, ki prispevajo); trust vodi upravni odbor (5 najmočnejših vlagateljev), dobiček se deli sorazmerno s prispevkom delničarjev modernizacija proizvodnje)

KONCERN (različne stroke, dogovor o ceni in prodaji)

ZDRUŽEVANJE ŠPANIJE, NEMČIJE in ITALIJE

1. Posledice revolucije leta 1848 za Nemce in Italijane

- niti Nemčiji, niti Italiji se ne uspe otresti tuje oblasti, ni niti uspeha pri združenju

2. Proces združenja:

	ITALIJA	NEMČIJA
	I.vojna proti Avstriji (zmaga priključitev lombardije)	Vpliv na nemško zavest
	-Garvaldi (prodor do Papeške države osvoji neapeljsko kraljestvo + Sardinijo) -izvedba plebiscita v manjših državicah Italije(SZ državice)
	Razglasitev kraljevine Italije (Neapelj, Lombardija, Pjemond in male državice) ne osvojijo Papeške države in Benečije
		Kancler (predsednik vlade) Otto Von Bismarck(imenovan tudi železni kancler) (železni kancler)
		Prusija+Avstrija VS Danska vsaki državi po 1 pokrajina v upravo (Prusija dobi Schleswig ; Avstrija pa Holstein
	Italija+Prusija (sodobna oborožitev) VS Avstrija Italija dobi Benečijo, Avstrija pa podpiše mirovni sporazum, ki je vzrok za opustitev nemške zveze, ki razpade. Glavna teža leži na Prusiji.
		SNZ (severno nemška zveza) VS Francija SNZ zmaguje in Napoleona III ujamejo v bitki pri Sudanu. Ker le ta ni mogel več podpirati papeža, Italijani zavzamejo Papeško državo in razglasijo Rim za glavno mesto, papežu pa dodelijo Vatikan

18.1.1871 v Versaillesu razglasijo nemško cesarstvo. Obe državi, Italija in Nemčija, se pričneta razvijati kot parlamentarni monarhiji.

IMPERIALIZEM

1. Politične razmere v Evropi v II.pol. 19. st

Velika Britanija, Francija, Nemčija, Italija, Avstrija, Rusija (kopenska kolonializacija) stare kolonialne države (od 17.st. naprej pridobivajo kolonije)

2. Gospodarske razmere

Industrializacija se širi, potreba po trgovini in surovinah.

3. Vzroki za kolonije

• Politična moč, strateške točke v svetu
• Ekonomske koristi 8surovine, tržišče, delovna sila)

4. Kolonialna razdelitev sveta

ZDA – od 1783 neodvisna država, ki se posveča sama sebi

KANADA – angleška

LATINSKA AMERIKA se osvobodi v I.pol. 19.st

AFRIKA – prodiranje evropskih držav, Anglija, Francija, Portugalska, Španija, Belgija, Nizozemska, Nemčija (Togo, Kamerun, nemška jugozahodna Afrika in nemška vzhodna Afrika)

INDIJA – angleška (od 19.st. naprej popolnoma angleška kolonija)

INDOKINA – francoska

INDONEZIJA – nizozemska

AVSTRIJA in NOVA ZELANDIJA – angleški

KITAJSKA in JAPONSKA – lastni organi oblasti, vendar pa pod kolonialnim vplivom Velike Britanije, Francije, Nemčije, Rusije in Nizozemske (Kitajska tudi pod vplivom Japonske). Japonska sama prične prevzemati vplive drugih držav in pride do številnih reform ter sprememb v njeni podobi (evropski parlamentarni sistem, industrializacija, odprava fevdalizma, vojaški nabor, splošna šolska obveznost). Kultura pa se ohrani do današnjega časa in tako se Japonska hitro vzpenja po lestvici razvitih držav.

5. Posledice

a)      METROPOLE: Anglija, Francija pridobivajo koristi

b)      KOLONIJE: razvijanje gospodarstva, šolstvo, zanemarja se avtentična (domača) kultura, vladajo tujci.

SLOVENCI V II. POL. 19.ST.

1. Čitalnice

• Prireditve (obletnice znanih Slovencev) = BÉSEDE
• Branje slovenskih pesmi, slovanska umetnost, predstavitve na instrumentih, kulturni program
• Knjižnica s prostorom za branje
• Kavarnica (srečevali ljudje, da bi si pridobili novice prvi časopisi; Triglav, Slovenec, Slovenski narod, kmetijske in rokodelske novice ; najprej v nemškem nato v slovenskem jeziku)

I. čitalnica je bila zgrajena leta 1862 v Trstu, največja pa je bila v Ljubljani. V slovenskem prostoru je bilo okoli 57 čitalnic in do leta 1870 so imeli 4000 članov (predvsem meščanstvo-bogati sloj).

2. Smisel (cilj) čitalnic krepitev narodne zavesti na umetniškem področju. Slabost pa je bila, da je zajela zelo majhen del slovenskega prebivalstva.

3. Tabori

Na slovenskem prostoru je bilo okoli 18 taborov, s I. v Ljutomeru (9.8.1868) in največjim v Vižmarjah (30 000 udeležencev).

Večja vrednost, ker privabijo več plasti prebivalstva in politike

Govorniki – program – ples, pijača in jedača

Potekali so na naključni dan

Vsebina:

oživljanje programa Zedinjene Slovenije

zahteva po upoštevanju 19. člena ustave iz leta 1867 (narodi v Avstriji morajo biti enakopravni – jezik, kultura, združevanje)

SLOVENSKE HRANILNICE zaščita slovenskega človeka, nižje kreditne obresti

Lokalni problemi (železniški krak, osnovne šole, popravilo cest)

Tabori se zaključijo v letu 1871. Najprej pa so morali tabor prijaviti na dunajski upravi. Pronemško (nemškutarji) usmerjeni Slovenci in Nemci so se bali slovenske zavesti in so pritisnili na vlado, da tabore ukinejo in onemogočijo.

4. Politične skupine in stranke

a) Doba slogaštva

1871 – 1893 – predsednik dunajske vlade TAAFFE (konzervativec)

Stari in mladi se povežejo z namenom, da nekaj naredijo za slovensko prebivalstvo.

Pošiljajo prošnje za Slovence na nacionalne ustanove, vendar je bilo malo prošenj izpolnjenih gimnazija v Gorici in v Ljubljani Šentvidska (na kranjskem ni težav s slovenskim jezikom na šolah, medtem ko na koroškem in štajerskem morajo govoriti nemško)

Vzroki za propad:

Liberalcev: Začne jih peči ves, ker so opustili svoje cilje in se spustili na raven konzervativcev

Konzervativcev: premine jim vodja Bleiweis in nimajo dobrih naslednikov

b) SLS (Slovenska Ljudska Stranka)

Lahko so volili kmetje in SLS je nadaljevala tradicijo konzervativnega tabora in hkrati imela svoj program političnega boja:

• Boj za slovensko avtonomijo
• Socialne reforme (pomoč nižjim slojem)
• Katoliške vrednote v javnem življenju (KLERIKALIZEM – Anton Mahnič)

c) NNS (Narodno Napredna Stranka)

Volili so bogati meščani in intelektualci.

Program:

v     Gospodarski napredek

d) JSDS (Jugoslovanska Socialnodemokratska Stranka)

JSDS je bila delavska stranka in so jo volili delavci. Program je bil socialne narave – boj za delavske pravice (8 urni delovni čas, zavarovanja pri delu, višje mezde ali plače…)

e) Krščanski socialisti

Krščanski socialisti se razvijejo iz SLS in dajejo dodatno pomoč prebivalcem NA SOCIALNEM PODROČJU KREKOVE ZADRUGE (posojilnice)  

5) Jugoslovansko vprašanje

TRIALIZEM – 3 federalne enote (Avstrija, ogrska in Južni Slovani). Za trializem sta se zavzemali SLS in NNS.

Neodvisna JS država Jugoslovani hočejo zapustiti Avstro Ogrsko in postati neodvisna država Jugoslavija; za to se zavzemajo Preporodovci, JSDS in Ivan Cankar.