SREDNJEVEŠKA MESTA IN PODEŽELJE

VZROKI ZA NASTANEK SREDNJEVEŠKIH MEST

• križarske vojne in s tem obuditev trgovine z Bližnjim Vzhodom
• težnja kraljestev po večjih ozemljih
• večje potrebe fevdalcev po vzhodnem blagu (hrana, luksuzna oblačila, notranja oprema bivališč)
• izboljšana poljedelska tehnika (izumi) à 3-letno kolobarjenje (več hrane à več ljudi à večje potrebe po obrtnih izdelkih)
• naraščanje števila prebivalcev v Evropi
• želja knezov po povečani politični moči
• v 2. polovici 15. stoletja zaradi turških vpadov
• na Koroškem zaradi trgovine na dolge razdalje

ČAS NASTANKA (PRI NAS)

• med 11. in 15. stoletjem à 27 mest in 70 trgov
• 11., 12. stoletje à Koroška: Breže, Beljak (zaradi trgovine na dolge razdalje)
• 13., 14. stoletje à Štajerska, Kranjska: Ljubljana, Maribor, Celje, Ptuj, Kranj, Kamnik (nastanek povezan s politiko deželnih knezov)
• 2. polovica 15. stoletjaà Višnja Gora, Kočevje, Lož, Krško (zaradi obrambe pred Turki)
• v 12., 13. stoletju à primorska mesta postanejo meščanske naselbine v gospodarskem pomenu te besede

ČAS NASTANKA (DRUGOD)

• ITALIJA

Ø      Od 11. stoletja dalje zaradi tranzitne trgovine (Pisa, Genova, Benetke, Milano)

Ø      V 15. stoletju gospodarsko najbolj razvite državice v Evropi à obvladale svilno, dišavno pot, razvijale založništvo in manufakture

Ø      Njihove privilegiranosti je konec, ko so Turki zavzeli Balkan in ogrožali srednjo Evropo

• FRANCIJA

Ø      Od 11. stoletja dalje na antični podlagi, večji del na novo

Ø      Nekatere si neodvisnost priborijo z odkupom

Ø      Posebnost škofijska mesta, ki so neodvisnost pridobivala v povezavi s kraljem

• ANGLIJA

Ø      Nastanek od 11., 12. stoletja po normanski utrditvi oblasti

Ø      Mesta so se za samoupravo borila skupaj z fevdalci proti kraljem

Ø      Izjema London à na kraljevi zemlji, privilegij trgovanja po Angliji brez carin

• RNC

Ø      Partikularizemà mesta si s težavo pridobijo samoupravo (država je razdeljena na samostojne enote – država v državi)

Ø      HANSA: zveza 100 mest – središče LUBECK – zveza nastane zaradi zaščite pred roparji )imele lastne vojske)

PRIMORSKA MESTA

• ohranijo se iz antike (Koper, Izola, Milje, Piran)
• mestni organi sami določajo pravice in dolžnosti meščanov v STATUT-u (zgodaj razvila mestno upravo)
• mesto vodi PODASTAT, v Benetkah DOŽ
• mestni svet se deli na mali in veliki svet
• oblast sega na širšo agrarno okolico
• nimajo obzidja
• tu žive plemiči, duhovščina, podeželani
• ukvarjajo se z ribolovom, kmetijstvom, trgovino, obrtjo
• sedež cerkvene ureditve v samem mestu
• ko dobijo mesta statut, prevladata trgovina in obrt à takrat mesta postanejo srednjeveška

MESTA V NOTRANJOSTI

• nastajajo na novo
• mesto ustanovijo mestni gospodje
• mestni gospod podeli mestu PRIVILEGIJ – mestne pravice:

Ø      pravica do obzidja in oborožene obrambe

Ø      pravica do osebne svobode

Ø      pravica do sodstva in mestne samouprave

Ø      gospodarske pravice

• mestni svet se deli na notranji in zunanji (skrb za oblast in pravo, skrb za javni red in mir, skrb za čistočo)
• imajo obzidje
• sedež cerkvene ureditve se šele kasneje preseli v mesto
• nimajo osnovnih higienskih pogojev à nimajo kanalizacije, vodovoda, so brez tlakovanih cest
• ukvarjajo se z obrtjo in trgovino
• tu živijo: meščani (osebno svobodni), duhovniki, plemiči (hlapci, dekle, služabniki, nosači, vajenci – nimajo statusa meščana)

LOKACIJA SREDNJEVEŠKIH MEST

• na antičnih podlagah (ne povsod)
• pod ali v bližini utrjenih gradov, cerkva, samostanov
• na križiščih pomembnih poti
• ob rekah
• pod alpskimi prelazi

VLOGA MESTNEGA GOSPODA IN MESTNE PRAVICE

• KDO? à vladar, nadškof, mogočen plemič
• ZAKAJ? à oskrba, davek od meščanov, naraste njegova politična moč
• PRIVILEGIJ à izjema Ptuj (statut)

MESTNE PRAVICE

• pravica do oseben svobode meščana: na družbeni lestvici med plemičem in podložnikom; mestni zrak osvobaja
• gospodarske pravice

Ø      pravica do prirejanja tedenskih oz letnih sejmov in tržnega miru – zagotavlja mestni gospod

Ø      pravica do opravljanja obrti in trgovine

Ø      pravica do omejitve trgovanja in obrti podeželeanov (v radiu milje)

Ø      pravica do obvezne trgovske poti

Ø      pravica do skladiščnega prava

• pravica do mestnega obzidja: zanj skrbi mestni gospod
• pravica do obrambe mesta: vsi branijo
• pravica do mestne samouprave in sodstva: mesto je imelo mestni grb in pečat ter ključe, sodno palico ter meč – varuje mestni sodnik

MESTNI SVET

• notranji à trgovci
• zunanji à obrtniki
• v Primorju à mali in veliki

NALOGE MESTNEGA SVETA

• skrb za javno zdravstvo in higieno
• zagotavljanje požarne varnosti
• skrb za zaščito potrošnikov pred oderuhi in poskusi kriminala à nadziral obrt in trgovino
• skrb za reveže, osirotele otroke ter telesno prizadete
• gradnja šol
• skrb za red in mir à za oblast in upravo
• skrb za finance

Mestne pravice so mestni gospodje izrekli najprej ustno v obliki MESTNIH PRIVILEGIJEV, kasneje pa so jih zapisali v obliki MESTNIH STATUTOV (mestni statut imajo primorska mesta, med celinskimi mesti dobi mestni statut Ptuj).

ZUNANJA PODOBA MEST

• obzidje, stolp, mestna vrata, jarek, dvižni most
• hiše so ozke, večnadstropne in lesene (nevarnost požarov), majhna okna, namesto stekla povoščen papir ali opna živalskih mehurjev
• hiše krite z opeko, skodlami, protjem
• MESTNI TRG: cerkev, mestna hiša, vodnjak, zapor, mestne mere in uteži, pronger (sramotilni steber)
• Ulice ozke,m polne umazanije – imenujejo se po obrtnikih
• Usmrtitev zunaj mestnih vrat
• Ni javne razsvetljave (bakle)
• Ženske v hoduljah
• Nehigieničnost à kuga

VELIKOST SREDNJEVEŠKIH MEST

• največja evropska mesta so nastajala na trgovskih območjih
• v 13. stoletju: 50,000 – 80,000 prebivalcev
• na Slovenskem: 2,000 – 5,000 prebivalcev
• mesta so majhna, ker jih omejuje obzidje, prav tako je malo meščanov, kajti podložniki težko dobijo osebno svobodo in zato se ne morejo preseliti v mesta, saj morajo podložniki z delom na kmetiji preživljati mestno prebivalstvo

Kdo postane že takoj na začetku meščan? Vsi tisti, ki so se ukvarjali s trgovino in obrtjo – nekdanji podložniki

POSTOPNA PRIDOBITEV LASTNE UPRAVE IN STATUTA MESTA

• mestna samouprava ali avtonomija je najpomembnejša politična pravica meščanov
• sredozemska mesta so se pri razvoju avtonomije naslonila na stara komunalna izhodišča in so se uspela osvoboditi nadoblasti mestnih gospodov
• MESTENGA SODNIKA je sprva imenoval mestni gospod, nato so ga izbrali meščani sami
• Na čelu mesta je MESTNI SODNIK in MESTNI SVET, ki so ga volili meščani
• V italijanskih mestih so bili na čelu KONZULI, v Benetkah DOŽ, mestni sveti so bili najprej sestavljeni iz vseh prebivalcev, nato pa iz bogatih meščanskih družin – PATRICIAT

GOSPODARSTVO SREDNJEVEŠKIH MEST

POKLICNA OBRT IN TRGOVINA TER NJENA ORGANIZACIJA

• obrtniki so se razvili iz sloja nesvobodnjakov na gosposkih dvorih
• ŽIVILSKE OBRTI: mesarji, mlinarji, peki
• OBLAČILNE OBRTI: tkalci, krojači, čevljarji
• SPECIALZIRANE OBRTI: ključavničarji, žebljarji, orožarji, nožarji, suknarji, barvarji
• STORITVENE OBRTI: zidarji, stavbarji, mizarji, steklarji, ladjedelci
• UMETELNE OBRTI: mojstri pergamenta, glasbil, knjigovezi

CEHI

• združenja obrtnikov iste stroke
• najpomembnejši cehi: kovaški, lesarski, krojaški, zidarski
• v 12. in 13. stoletju
• pravilo: ŽIVI STANU PRIMERNO ŽIVLJENJE
• število članov je omejeno
• predstavljali so najpomembnejšo poklicno, družbeno, versko in vojaško organizacijo srednjeveških mest
• pravila zapisana na listinah
• vsak ceh je imel svoj znak, zavetnika, blagajno
• vsak izdela izdelek od začetka do konca (počasi, težko se je naučiti)
• pomočniki in vajenci živeli v mojstrovi hiši
• pomočnik je težko postal mojster à težak mojstrski izpit, dokazilo, da je rojen v legalnem zakonu, 1-letno potovanje po svetu, visoka pristojbina
• slabosti cehov: ne uvajajo novosti, ni konkurence

PRAVILA CEHA (zapisana na listinah)

• določene cene izdelkov
• nabava surovin
• določeno število vajencev in pomočnikov
• določanje dolžine delovnega dne
• določena vrsta orodja

NALOGE CEHA

• nabava surovin
• obramba
• nadzor nad običaji in vedenjem
• podpora vdov in revnih
• kontrola kvalitete in cene blaga
• določitev kakovosti in števila izdelkov
• politična vloga (član mestnega sveta)
• razsodba v sporih med člani ceha

TRGOVCI

• predstavljajo najbolj premožen sloj prebivalstva (bogateli s tranzitno trgovino à sredozemsko, baltiško in zahodno evropsko območje)
• menjava blaga je potekala čez alpske prelaze in po rekah
• pomemben denar

TEŽAVE TRGOVSKEGA POKLICA

• na kopnem okradli razbojniki, na morju gusarji
• obvezna pot (carine, mitnine, cestnine)
• hodili peš
• veliko različnih vrst kovancev (menjava)
• prepoved trgovine na drobno
• skladiščno pravilo à skladiščenje v mestih (mestne pravice)
• zaradi nevarnosti so se trgovci povezovali v KARAVANE à potovalo jih je več skupaj
• s sabo so imeli veliko denarja (menice)
• pravica fevdalca do padlega blaga
• trgovci niso imeli pravega družinskega življenja, saj so bili večji del leta na poti

TRGOVKSA OBMOČJA

• SREDOZEMSKO OBMOČJE

Ø      Zajemalo pristaniška mesta španske, francoske, italijanske in grške obale ter pot do Bizanca in Levanta

Ø      Najuspešnejši trgovci so bili italijanski, ker so obvladali trgovske poti do Kitajske in Indije

• BALTIŠKO – SEVERNOMORSKO OBMOČJE

Ø      Zajema prostor Skandinavije, Poljske in Rusije

Ø      Trgovali z jantarjem, voskom, kožami, medom

Ø      Pomembna trgovska središča Novgorod, Talin, Kijev

• HANZEATSKO TRGOVSKO OBMOČJE

Ø      Ob reki Ren in Baltiškem morju

Ø      Glavni mesti Hanse sta bili Hamburg in Lübeck

• FRANCOSKO SEJEMSKO OBMOČJE

Ø      Področje pokrajin Champagne, Flandrije, Brabonta

Ø      Znano po tekstilni obrti, prvovrstnih vinih, prehrambni izdelki (siri)

ZAŠČITA DOMAČIH TRGOVCEV

• prepoved trgovine na drobno
• omejevanje trgovanja tujcev na določene dneve
• skladiščno pravo
• omejevanje prostega prodajanja in služenje na račun njihovega bivanja v mestih
• določanje obveznih trgovskih poti
• monopolna pravica za opravljanje obrti in trgovine

SEJMI IN NJIHOV POMEN

• predstavljajo najpomembnejše konkurenčno shajališče trgovcev
• delijo se na

Ø      TEDENSKI SEJMI: oskrba meščanov s potrebnimi živili za krajše obdobje

Ø      LETNI SEJMI: pestra ponudba blaga

Ø      NAMENSKI LETNI SEJMI: vinski sejem v Champagni, živinski sejem

• sejmi predstavljajo prostor zabave, druženja, možnosti izmenjave informacij

DENAR IN DENARNO POSLOVANJE

• kovali so ga iz zlata, srebra, bakra
• različne dežele in mesta so imela različen denar
• na slovenskem ozemlju so uporabljali svoje vrste denarja à oglejske novce na Koroškem in Kranjskem, na Štajerskem pa so uporabljali graške pfeninge
• meščani os se ukvarjali s posojanjem in menjavo blaga
• prvi posojevalci in menjalci so bili ŽIDI
• v 12. stoletju so se začele pojavljati prve BANKE, v njih so Židi vodili POSOJILNIŠKO DEJAVNOST, za različne visoke obresti
• trgovci so začeli namesto kovanega denarja uporabljati MENICE, z njihovo uporabo se je v Evropi začelo širiti PAPIRNO DENARNO POSLOVANJE

ZAČETKI ZGODNJEKAPITALISTIČNE PROIZVODNJE V 14. IN 15. STOL.

• ZALOŽNIŠTVO

Ø      Pojavi se proti koncu srednjega veka

Ø      Razvije se v tekstilni proizvodnji (Italija, Flandrija)

Ø      Premožni meščani so začeli v proizvodnjo vključevati podložne kmete

Ø      Kmečke obrtnike so založili s surovino in orodjem (založništvo), ti so izdelali izdelke, trgovec jim je plačal, sam pa je prodal izdelke po višji ceni

Ø      Založništvo v rudarstvu: drage naprave za črpanje vode, laške oz. nemške peči, prezračevalne naprave, novosti so bile drage, lastniki niso imeli denarja, da bi to kupili, zato je bogat trgovec dal denar, oni pa so mu morali prodati rudo po nizki ceni za določen čas, sam pa je rudo prodal naprej o višji ceni

• MANUFAKTURE

Ø      Potekalo v delavnicah, ki so bile last podjetnika à kapitalista

Ø      Delo je potekalo ročno, za majhno plačilo – mezdo, zaposlena vsa družina

Ø      Delali na osnovi specializirane delitve dela à hitrejša izdelava izdelkov, kvalitetnejši izdelki, cenejši izdelki

DRUŽBENI POLOŽAJ MEŠČANOV

• meščanstvu se je krepila finančna moč zaradi razvoja blagovno – denarnega gospodarstva
• med plemstvom in duhovščino ter podložniki
• so osebno svobodni
• v mestu žive tudi druge skupine prebivalstva, ki niso imele statusa meščanov, ker niso imeli volilne pravice:

Ø      Židje

Ø      Tujci, vajenci, pomočniki, nosači

Ø      Duhovščina in plemstvo v primorskih mestih

• meščani se ločijo po:

Ø      oblačenju

Ø      zlat nakit, razkošne tkanine (svila) je bil meščankam prepovedan, med krznom so lahko izbirale le med zajčjim in lisičjim kožuhom

OPREMLJENOST STANOVANJ IN HIGIENSKE RAZMERE

• meščani os živeli v dvonadstropnih ozkih hišah
• oprema revnejših meščanov je bila skromna
• v kuhinji: ognjišče, dimna napa, klopi, miza, skrinje za shranjevanje živil, v 15. stoletju à kredenca za pospravljanje posode in pribora
• v spalnici: lesena postelja, skrinje za oblačila, bogatejši so imeli postelje z baldahinom
• osebna higiena: na zelo nizki stopnji à številne bolezni à kuga in gobavost

ŽIVLJENSKI VSAKDANJIK V MESTU

• delovni dan se začne ob 5.00 in zaključi ob 22.00 uri, ker meščani niso poznali ure so zvonili
• popivanje in ponočevanje sta bila strogo prepovedana
• vzgoja: deklice so vzgajali kot gospodinje, fantje pa so prevzemali očetov poklic à naučiti se morajo brati, računati in pisati, morajo piti alkohol
• glavno besedo v družini ima oče
• prehrana: pestrejša od kmečke in manj luksuzna od plemiške à žito, kislo zelje, kruh, med, vino à zajtrk, kosilo, večerja; poznajo nož in žlico

SREDNJEVEŠKO PODEŽELJE

AGRARNA KOLONIZACIJA

• naseljevanje ljudi na nekem ozemlju
• spremeni se podoba naseljenega ozemlja

VRESTE KOLONIZACIJE

• NOTRANJA KOLONIZACIJA

Ø      Redko poseljena območja so poselili ljudje iz bližnje okolice à domačini (spremeni se izgled pokrajin à izsek gozdov, njive, hiše)

• ZUNANJA KOLONIZACIJA

Ø      Ljudje iz oddaljenih področij so poselili ozemlje

Ø      Povzročijo etnične, politične, demografske spremembe, rekonkvista

POGOJI, KI SO OMOGOČILI KOLONIZACIJO

• križarske vojne so okrepile trgovanje
• blagovno – denarno gospodarstvo je dobilo zagon
• novosti na področju tehnike
• novi obdelovalni načini
• zemljiški gospod je hotel povečati donosnost svojih gospostev

NAČINI PRIDOBIVANJA NOVE KULTIVIRANE ZEMLJE

• krčenje zaraščenih gozdov
• izsuševanje močvirij (Padska nižina)
• na Nizozemskem: polderiranje
• osvojili nova ozemlja
• selijo se v višine
• naseljujejo puste pokrajine

VRSTE KOLONIZACIJE

• načrtna à ljudje so se naseljevali iz lastnih nagibov
• nenačrtna à kadar so plemiči zaradi pomanjkanja delovne sile kmete preselili iz drugih oddaljenih krajev

VLOGA IN MOTIVI ZEMLJIŠKEGA GOSPODA PRI IZVAJANJU SREDNJEVEŠKE KOLONIZACIJE

• ima pomembno vlogo pri spremembah krajinske podobe podeželja
• povečani dohodki, denarno gospodarstvo
• osvobajanje izpod sovražnika (Španska REKONKVISTAà osvoboditev Pirenejskega polotoka, KONKVISTA à osvajanje prekomorskih dežel)
• verski razlogi (nemški viteški red)

POMEN NOVEGA NAČINA OBDELOVANJA ZEMLJE (PRIDOBITVE V KMETIJSTVU)

• cilj kolonizacije je povečanje obdelovalnih površin
• tehnološke novosti v kmetijstvu (vodni mlini, mlini na veter)
• triletno kolobarjenje (10. – 18. stoletje)
• plug
• brane, kose, vile, konji s komati (usnjeni ovratniki), podkve za konje
• drugačna zunanja podoba podeželja
• večje vasi
• daljše njive (zaradi oranja, pravokotne oblike)

KAJ JE KOLONIZACIJA? Pomeni naseljevanje na doslej neposeljenih ozemljih à tuja ozemlja

VZROKI ZA KOLONIZACIJO

• velika rast domačega prebivalstva
• slabo preseljevanje in malo donosna fevdalna posestva
• veliko neobdelane zemlje
• večje povpraševanje po hrani
• verski razlogi (Španija)

POLITIČNE IN ETNIČNE SPREMEMBE V EVROPI

NEMŠKA VZHODNA KOLONIZACIJA

• od 10. stoletja dalje kolonizacija v smeri proti vzhodu med reko Labo in Odro
• tam so prebivala plemena Polabskih in Pribaltskih Slovanov
• posledice kolonizacije: spremeni se nacionalna, jezikovna in politična podoba koloniziranega ozemlja
• v 12. stoletju je bilo ozemlje v celoti germanizirano
• slovanska plemena so bila iztrebljena ali spremenjena v nesvobodne kmete
• nemško prodiranje se je nadaljevalo na sever ob Baltiškem morju, tu nastanejo nemška mesta (Riga)
• nemški viteški red je ustanovil krščansko državo v Prusiji, prevzel je ozemlje mečenoscev v Litvi in del Estonije
• država postane gospodarsko razvita, monopol nad trgovino z jantarjem
• v sporu s poljsko litvansko unijo izgubi večji del ozemlja

FINANČNE SPREMEMBE V ŠPANIJI PO REKONKVISTI

• kolonizacija na Pirenejskem polotoku je bila posledica osvobodilnega boja krščanskih kraljestev Aragonije, Kastilije, Navare, Portugalske in Asturije izpod arabske nadoblasti
• osvojeno ozemlje so spremenili v obdelovalne površine, ustanavljali mesta in vzpostavljali etnično homogeno špansko državo
• v 13. stoletju v arabskih rokah ostane Granada in del Andaluzije
• leta 1942 španski osvoboditelji Arabce preženejo

PRIMER NEMŠKE KOLONIZACIJE NA SLOVENSKEM

• načrten poseg nemških kolonistov od 10. stoletja dalje
• nove nemške naselbine nastanejo na Sorškem polju, na Donavskem polju, Bače, Kanalska dolina, Kočevsko à nemški jezikovni otok
• na S germanizacija, na J poslovenjenje
• oblikovanje SLOVENSKO – NEMŠKE NARODNOSTNE MEJE NA SEVERU po črti: od Šmohorja do Beljaka, po robu Celovške kotline, Šenturske gore, Gosposvetskega polja, Sinje planine, doline Meže do roba Latobske doline, po grebenu Kozjaka do Gornje Radgone
• posledica kolonizacije (15. stoletje): zmanjšan obseg ozemlja: 70,000 km na 24,000 km

PRIMERI ZUNANJE KOLONIZACIJE

• nemška vzhodna kolonizacija
• španska rekonkvista
• otoki nemške naselitve na slovenskem (Sorško polje, Kanalska dolina, Kočevsko)

FAZE KOLONIZACIJE NA SLOVENSKO OZEMLJE

• 6. - 9. stoletje: V Alpe, kultivirana območja, nižinski, rahlo gričevnat svet, gručaste vasi
• 10. – 12. stoletje: načrtno naseljevanje, notranja in zunanja kolonizacija, germanizacija, gručaste vasi, obcestne vasi, dolge in ozke njive
• 13. – 15. stoletje: višinska kolonizacija, zaselki, samotne kmetije – CELKI
• 15. – 16. stoletje: nov slog prebivalcev

Ø      polgruntarji

Ø      četrtgruntarji

Ø      viničarji (vinogradniška območja, določeno količino vina je kmet moral dati fevdalcu)

Ø      kajžarji (imajo manjšo hišo na srenjski zemlji)

Ø      hlapci, dekle

IZ ŽIVJENJA KMETA V VISOKEM SREDNJEM VEKU, IZ ŽIVLJENJA ZEMLJIŠKEGA GOSPODA

IZBOLJŠAN POLOŽAJ KMEČKEGA PREBIVALSTVA

• opuščanje pridvornega gospodarstva
• delitev zemlje v zakup à nastajajo kmetije ali hube
• zakupi so bili na začetku začasni nato dedni
• hubni sistem je kmetu ponujal več gospodarske svobode ter ga motiviral za delo na polju

PODLOŽNIŠKE OBREMENITVE

• obremenitve kmeta so bile zapisane v URBARJIH à so zemljiške knjige, v katerih je bilo napisano:

Ø      velikost kmečkih posesti

Ø      obveznosti do zemljiškega gospoda

Ø      obveznosti kmeta določene v obliki dajatev – odškodnina za zemljišče, tlake – obdelovanje zemlje

OBVEZNOSTI PODLOŽNEGA KMETA

• dajatve

Ø      pravda à žitne dajatve

Ø      mala pravda à živina, jajca, mleko, sir, mast, zelenjava (namenjeno fevdalčevemu gospodinjstvu)

Ø      primščina à dajatev ob menjavi gospodarja na kmetiji – najmočnejši vol

Ø      dajatev za uporabo skupne ali srenjske zemlje in gozda

• tlaka

Ø      po obliki: osebna ali z živino

Ø      po količini

izmerjena (natančno določeno število dni)

neizmerjena (časovno neopredeljena – delo v gozdu, vinogradu, ob žetvi, gradnja mostov)

Do 13. stoletja dajatve v naravi, od 13. stoletja dalje denarne dajatve.

DAJATVE POVEZANE Z DELOVANJEM JAVNE UPRAVE IN CERKVE (JAVNA BREMENA)

• desetina pripada cerkvi
• sodne takse pripadajo zemljiškem gospodu
• davki za delovanje deželne uprave
• tlaka po ukazu deželnih knezov ali vladarjev

ZEMLJIŠKI GOSPOD NAD PODLOŽNIKI

• nadzoroval kmete
• patrimonialno sodstvo (s katerim si zemljiški gospod pridobi vrhovno in sodno oblast nad kmetom)
• določal višino kazni, glob, izvajal policijski nadzor
• niso dovolili poroke podložnikov brez njihovega soglasja

KMETOV VSAKDANJIK

• celodnevno delo na polju
• borna prehrana, večkrat lakota
• majhne hiše iz lesa
• številne družine
• proste nedelje (cerkev)
• nepismenost

GRADOVI

GRADOVI TER NJIHOVI OBRAMBNI IN GOSPOSTVENI ZNAČAJ

• obrambne postojanke (do 15. stoletja)

Ø      leži na vzpetinah, na težko dostopnih področjih

Ø      debela obzidja, vodni jarki

• gospostveni značaj

Ø      pestro gosposko življenje

Ø      družabna srečanja plemičev, dvorne igre, turnirji, športne igre, nastopi akrobatov

• upravno in sodno središče

Ø      uradi z oficiali – oskrbniki in grajski pisarji

PLEMSTVO

• vodilna vloga in oblast
• plemiške rodbine
• v Angliji, v 13. stoletju à MAGNA CARTA LIBERTATUM ali velika listina svoboščine, s katero so dobili pravico do soupravljanja države
• po položaju in bogastvu se plemstvo deli na

Ø      višje (premožno)

Ø      nižje (manjše posesti)

VITEŠTVO

• bojevanje
• pošteni, etični, hrabri plemiči
• trubadurji

DUHOVŠČINA

• najbolj izobražena
• razslojena po položaju, ugledu in bogastvu

Ø      višja duhovščina (premožna)

Ø      nižja duhovščina (župniki, menihi, revni)

PREHRANA PLEMSTVA

• obredi prehranjevanja
• pester jedilnik
• začimbe, sol, vino
• garnitura in pribor à žlica in nož

GOSPODARSKI PRELOM V DRUGI POLOVICI 14. STOLETJA

VELIKE EPIDEMIJE KUGE

• kužne bolezni – črna smrt (1348-50)
• kuga se je razširila iz Kitajske v Evropo
• slaba higiena in medicinska znanost
• gospodarske posledice
• opustošene in izpraznjene vasi

KREPITEV BLAGOVNO-DENARNEGA GOSPODARSTVA

• najpomembnejša dejavnost: trgovina na dolge razdalje, z levantinskim blagom, soljo, začimbami, žitom
• nove proizvodne oblike: manufakture in založništvo
• nosilci meščani